Hribi.net

Prijava

Prijava

Uporabniško ime:

Geslo:

Zapomni si me:

Prijava

Še niste registrirani? Registracija.

Ste pozabili geslo?

Novice

Trenutne razmere

Seznam gora

Iskanje izletov

Panorama

Video

Mali oglasi

Vpisna knjiga

Prireditve

Živali

Cvetje

Kviz

Zemljevid

Vreme

GPS sledi

Spletne kamere

Slike

Doniraj

Anketa
Ali ste že bili na Veliki Zelenici (2114 m)?
	Da
	Ne
	Ne vem
Glasuj

velkavrh / Slike

velkavrh - Slike 1082

Razvrsti slike glede na: | Število všečkov | Datum objave | Število ogledov |

Prav na obeh straneh od koče naprej ob poti, ki gre naprej proti Planiki je rasel, ta na levi strani v travi.Poleti sem tu našel obilo relikanijevih murk.

Ta pa na desni strani v grušču, tu gre naprej pot na Bohinjska vratca.

Poleg je rasel tudi čašasti sviščevec.

Za to Škrbino se gre dol.

Škržolic je veliko vrst in te še nekako največ poznam. To je vsem nam znana kosmata škržolica, ki jo je veliko in jo nekako ne moremo pomešati z ostalimi, ker je tako dlakava.

Porovolistno škržolico tudi naj nebi pomešali, ker ima liste kot trava zato tako ime.

To je gozdna škržolica, ki ima značilne liste in raste v gozdu in ima rada senco.

Na poti od doline Triglavskih jezer do Spodnje Komne nekje na sredini poti sem našel to mislim škržolico-to je njen cvet.

To so njeni listi.

Tako pa zgleda celotna rastlina in njeno rastišče.Je dolgodlakava škržoloca -Hieracium pilosella-radičevke-Cichoriaceae.

Poleg je rastla podobna roža, vendar popolnoma drugačne rasti, z več cvetovi na vrhu stebla, vendar nimam listov in celotne rastline- gre za grozdasto škržolico-Hieracium racemosum-radičevke.

Obirsko sivico skoraj ne moremo pomešati, ima značilno socvetje cvetov na vrhu stebla.

Vrbolistnega primožka po mojem tudi vsi poznamo.

Njivsko škrbinko najdemo tudi po dolinah na vsakem voglju.

Kozja brada raste na vsakem travniku proti sredogorju in tudi malo višje.

Avstrijski divjakovec je visoka rastlina in je dokaj pogosta.

Nato so na vrsti dimki kar jih pač poznam. V dolinah po vseh travnikih videvamo dvoletni dimek, ki je razvejena visoka rastlina z obilnim cvetjem, raste pa tudi v sredogorju.

Za naše gore pa je značilen zlati dimek, ki se skoraj redno obarva oranžno in ga je veliko .

Lučkovolistni dimek je slikan na botanični poti pod Črno prstjo.

Tu je slikan tudi gorski dimek.

Nato so na vrsti jajčarji-to je navadni, ki ga videvamo veliko tudi po nižinskih travnikih.

Višje raste podobni sivi jajčar, samo je malo nižje rasti in ima sive liste.

Jajčarjev je še več vrst-ta je še neprepoznan-alpski ali gololistni.

Še ta zadnja skupina rumenk, ki jih pregledujem so grinti-to je abraščevolistni, ki je čudovito oranžen in pravi okras naših gorskih košenic.

To je cevastocvetni grint.

Skalni grint prepoznamo po značilnih listih.

Stran:

...

1082

...

Copyright © 2006-2026 Hribi.net, Pogoji uporabe, Zasebnost in piškotki