vitan - Zadnja sporočila

Hvala za odgovor in nasvete.

Nekoč... pride na vrsto tudi zame. Če se boš prečenja lotil še petič, se pa z veseljem pridružim

Janez, najprej čestitke za takšno turo.
Ta prehod z Oltarja na V. Rokav, si želim tudi sam enkrat opraviti, še prej pa moram naštudirat kje se sploh gre.
Kar se tiče Kriške stene, se pa čist strinjam. Tudi sam sem prvič opravil spust po njej kakšna 3 leta nazaj in me je čist napsihirala. Nič kaj rade volje nebi ponovil.
Lp

Jbs, lepa reportaža, če bi k opravljeni poti dodali še Cerio Merlone, bi bila to res "grande tura" imaš pa vsaj razlog, da se ponovno vrneš s hčerama na Pecol
Me pa žalosti, kako se je tema onesnažila z neprimernimi komentarji o obutvi
Še danes tabu tema, ki nima ne repa in glave, zato sem se odločil, da se na tem mestu oglasim in enkrat za vselej napišem mnenje na to debato. Prosim, da kdor nima dovolj izkušenj in znanja naj ne piše floskule. Sam sem si 2x zvil gleženj in to prav z visokimi čevlji. Trditev, da visoki čevlji ščitijo gleženj pred zvinom je že zdavnaj preživeta, zastarela in tudi iz trte zvita. Če bi temu bilo tako, bi si sam nešetokrat zvil gleženj z nizkimi pohodnimi čevlji, pa temu nikoli ni bilo tako. Je pa potrebno povedati, da je očitna razlika med športnimi copati, tako imenovanimi teniskami in resno nizko pohodniško obutvijo. Vsak vrhunski gornik ve, da je visok čevelj primeren le za zgodje-pomladanske, zimske in pozno jesenske razmere, kadar se hodi po snegu ipd...ter le v posebnih situacijah, kjer je prioriteta zaščita gležnja pred raznimi odrgninami, poškodbami... vse ostalo je popolnoma nepotrebno. Sam obožujem melišča in rad med spustom tečem po njih. To redno počnem v nizkih čevljih. Marsikdo bi mislil, da si bom gleženj poškodoval, pa si ga nikoli nisem. Dober primer je tudi alpinizem. Ko sem se pridružil alpinistom, je bila ena prvih stvari, ki so jo izpostavilii, da visoki čevlji niso primerni za večino pristopov, razen zimskih vzponov, ledenikov, mixov ipd. Pa vemo, da alpinisti ne izbirajo ravno lahkega terena. Kot zanimivost... ko sem se letos udeležil ledeniške ture v Italiji, kjer smo šli do koče na 3500m, sem pot opravil z 20kg nahrbtnikom in nizkimi čevlji brez problema. Če bi bile trditve z gležnjem resnične, bi tudi alpinisti med plezanjem v gorah namesto plezalk, uporabljali gojzarje, mar ne? Pa temu ni tako. Stara generacija je plezala v skali z gojzarji, drži. Vsaka jim čast, ampak današnji pristop je brez njih, kar se na koncu pozna tudi na rezultatu. Skratka: nizek čevelj bo prej kot "škodoval" ojačal predel gležnja, ga utrdil in s tem posledično zmanjšal možnost poškodbe. Poleg tega pa mu omogoča veliko večjo svobodo gibanja, kar je pomembno pri gorskem terenu, saj se noga konstantno prilagaja podlagi pod nami. Kdor ne verjame, naj se pozanima pri kakšnem dobrem zdravniku, kineziologu ali pa fizioterapevtu, pa mu bodo podali strokovno mnenje.
Upam, da sem razjasnil zadevo, bi pa za konec povedal samo še to: naj vsak sam uporablja tisto, kar mu najbolj ustreza. Kdor je vsa leta vajen visokih ali polvisokih čevljev in mu zadeva leži, naj to uporablja dokler mu srce poželi, nima pa pravice soditi ostalim, ki jim zadeva morda ne odgovarja. Lp

Kako pa je trenutno s parkirnim režimom tam, še vedno velja prepoved do DPS z avtom? Kje se parkira? Lp.

Maja čudovito! Si morda opazila koga še v dolini za Cmirom, ali je to po novem postala dolina duhov, odkar nov režim udriha po planincih?

Super reportaža in prijetno branje vajinih izkušenj. Bravo!

Pozdravljeni,

ob vsem tem prebiranju, pri katerem človeku res postane slabo se prvo vprašam, zakaj sploh imamo Planinsko zvezo Slovenije? Za plačevanje članarine smo očitno dobri, ampak, ko bi se oni morali v imenu planincev postaviti za naša stališča pa tišina?!? Zahvala Turbu za prispevek g Darka Muleja, ki nesebično bije bitko s sodnimi mlini za vse nas, namesto, da bi PZS prisluhnila težavam naših pohodnikov in bi nas s svojmi močmi in vplivom zastopala v boju proti nezakonitimi prijemi občinskih šerifov na sodišču. Spomnim se, da se je še ne tako dolgo nazaj podpisovala peticija proti režimu v Vratih, katere podpisnik sem bil tudi sam, pa je zadeva potihnila. Zakaj, kako? Očitno navaden smrtnik oz državljan ne more proti skorumpirenem sistemu v naši državi, v nasprotju s tem, pa mislim, da bi lahko zveza na državni ravni dejansko nekaj ukrenila.
Druga stvar: QR kode, rezervacije ipd... to kaže samo na to kako neprijazen sistem do ljudi se danes ustvarja. Se kdo sploh vpraša, kako težko mora biti starejši populaciji in seveda vsem ostalim, ki niso tako vešči novejših tehnologij? Neverjetno. Naslednjič naj se spomnjio še, da si bomo morali rezervirati in poskenirati QR kodo, vsakič ko bomo želeli jesti in na stranišče. Pa kam gre ta nori svet no

opazovalec, oprosti, ampak tukaj pa moram stopiti v bran Turbotu!
Ne razumem, zakaj si se tako odzval. Meni je reakcija Turbota pričakovana in verjamem, da ni mislil v resnici nič slabega, samo malce hudomušen je bil. Poglej kako si še 2 koraka nazaj pisal: najprej si opozarjal in svetoval k modremu razmišljanju, kar je bilo prav, nato pa popolni preobrat, z drzno predzadnjo objavo. Tudi sam sem sposoben marsikaj prehodit, vendar tega ne izpostavljam na takšen način, saj menim, da vsak izkušen planinec ve, česa je sposoben in česa ne. Kar hočem povedati je, da ni vse v nogah, ampak tudi v glavi, zato ne gre vsepovprek kar tako nagovarjati k nečemu. To najbolje vidimo v mnogih primerih, ko nekdo kar tako na splošno vpraša, če mu lahko svetujemo, da se nekam odpravi v nekem časovnem okvirju. Seveda ne moremo pričakovati razumnega odgovora, saj nam zdrava pamet veleva, da nismo vsevedi, ki bi lahko nekomu, ki ga sploh ne poznamo, kar tako na pamet povedali kam in kako. Prosim ne vzemi to kot grajo, ampak kot dobronamerni komentar.

hvala

Top!
Tole diši po super vzponu.
Tone, potem lahko pričakujemo spet eno tvojih odličnih reportaž!
Srečno!

Turbo, celo pot sem se spraševal in se nisem mogel načuditi, kaj je bilo tisto, kar te je odvrnilo od te poti. Morda sem imel zares srečo, da nisem srečal nobenih kačonov po poti, morda je bilo krivo tudi vreme, saj je bilo zjutraj še kar prijetno hladno in mokro, no so me pa druge bolj nežne zadevice pikale po nogah, saj sem nosil kratke hlače, ampak te nežne rožice me niti niso tako zelo zmotile. Jaz sem bil prav navdušen kako lepa je ta pot čez Viene. Ubral sem jo na dol seveda. Razgledi z vrha fenomenalni! Tist zelen macesnov gozd v dolini je pa prav pravljičen.
Naj dodam še, da tista tabla tam še kar stoji. Ne vem zakaj. Razen nekaj odmrlih macesnov v dolini kakšne druge objektivne nevarnosti sam nisem zaznal, vsekakor pa po pameti in na lastno odgovornost!

Ta vikend sem obiskal pogorje Montaža. Ker sem želel kar se da izkoristit dan in se podal tudi po poti Leva, sem se odločil, da obiščem ta čudoviti vrh. Julya, najlepša hvala, da si delila svojo zgodbo z nami. Vem kako je, ko si nekaj zamisliš oz zaželiš, potem ti pa ne uspe. Takšno zgodbo sem doživel na Korziki in mi še danes ne da spati. V soboto, sem se pa skoraj znašel v podobni situaciji. Želja mi je bila, da startam s Pecola na Strmo Peč, se vrnem nazaj, se povzpnem na Montaž in nadaljujem do Špika nad Nosom. Pripetilo se je pa tako, da so me noge izdale pri spuščanju s Strme peči in sem se zaradi bolečin, skoraj odločil prekiniti z nadaljevanjem in zaključiti ta dan. Če nebi imel tako močne želje obiskati Montaž, bi se lahko samo vsedel v avto in se odpeljal domov. Tako pa sem se šel spočit za pol urce pod smrekino senčko, pred kočo Malga Montasio, si malce odpočil in se odločil, da nadaljujem in vidim sproti kako mi bo šlo. Seveda se je hitro pokazalo, da za navkreber ni nobenih težav. Morda je tudi žgoče sonce naredilo svoje. Tako mi je uspelo in sem se poleg Strme Peči prvič povzpel tudi na Montaž ter rade volje ugotovil, da mi noge spet služijo. Hitro sem se odločil za spust s Pipanove lestve in nadaljevanje ter zavil na Levo. Na tem mestu še enkrat hvala Julya za sliko zgoraj, res očitne skale in možica, ki sta ga postavila, da popotnik z zagotovostjo prepozna odcep. Sam sem se odločil po pregledu terena ubrati svojo smer, ki pa sem nato višje ugotovil, da ne skrene kaj dosti stran od tvojega opisa. Držal sem se nekje do polovice vzpona po desni strani tiste grape, nato pa jo prešel v levo tako kot ti in šibal naravnost gor do predvrha. Tam sem opazil dva ali tri manjše možice rahlo na desni, sam pa sem poplezal direktivo na pred-vrh. Zgoraj sem pogledal po steklenički in škatli o katerih si pisala in žalosten ugotovil, da ju ni več, ali pa ju nisem uspel najti, našel pa sem nek rumen plastičen pokrov, ki je verjetno nekoč služil posodi, o kateri ne duha ne sluha. No vseeno sem bil zgoraj nagrajen s čudovitim razgledom, tišino in osamljenim planinskim orlom, ki je breztežno jadral ob pobočju gora. Neprecenljivo! Naj dodam še, da sem bil z samim vzponom prezadovoljen, saj je bil to kot nekakšen obliž po plezanju izpred tedna dni ko sem se mučil s Šitami in Lopo v kraljestvu Jalovca.
Tu nad Pecolom je skala zares odlična in daje dober občutek varnosti in zanesljivega prijema. Tako sem imel občutek katerokoli smer bi izbral, ta nebi predstavljala večjih težav, samo naravnost gor se je treba držati in levo od tistih prvih najvišjih skal, ki jih vidimo z zavarovane poti. Lahko tu dodam tudi nekaj slikc z začrtano potjo, katero sem izbral, ampak imam občutek, da za tiste ki iščejo novo dogodivščino, tako kot je to lepo napisal Palček Plezalček, to niti ni potrebno. Vsekakor vrh vreden obiska. Zgodbo sem zaključil tako, da sem se spustil nazaj na Levo in nadaljeval do sedla, kjer sem se vzpel še na Špik Hude Police in se spustil srečen in izpopolnjen nazaj v dolino. Kot zanimivost še to, da razen dveh zelo prijaznih slovencev na vrhu Montaža, sem bil na ostalih treh vrhovih čisto sam, kar je bil tudi dosežek, še posebej glede na to, da je bil vikend

Tone, saj veš... dokler bom živ, večno ti bom hvaležen in me lahko kadarkoli pocukaš za rokav, da greva skupaj gor in vzamem vrv s seboj. Ta četrtek pa žal ne morem, saj se bom takrat že vzpenjal proti Zahodnemu Lyskammu na 4479m. Kdaj drugič pa z veseljem!
Če boš šel ta teden, pa srečno turo in varen korak ti želim!

Groza res. To me spominja na izjavo vodstva blejskega turizma iz leta 2017, ko so dejali, da na Bledu slovenci nismo zaželjeni. A to je pa prav, da tujci koristijo naše bivake v smislu brezplačnega prenočišča.

Babica, ne hvala. Vemo, kakšen je javni prevoz v naši ubogi državi, poleg tega pa nimam ne časa niti denarja, da bi si lahko še to privoščil.
Morda za druge to predstavlja rešitev, ampak sam ne obiskujem koč, če to ni res nujno potrebno.