geppo - Zadnja sporočila

29.5.202 Sv. Juraj
V lepem sončnem jutru se zapeljemo do pokopališča - mesto Pag. Tu parkiramo, kjer se prične cesta na greben ( severno nad mestom ). Na grebenu so štiri vetrnice in oddajnik. Cesta je sprva makedamska, ko se prične strmina je naprej betonska do vrha.
V 45min ( počasne hoje ) smo na grebenu. Burja močno vleče in ne zadržujemo se dolgo.
Po modrih markacijah nadaljujemo po grebenu proti zahodu. Pot je zaradi kamenja precej zahtevna, paziti moraš vsak korak. Povzpnemo se na najvišji vrh 205m ( Sv. Juraj ), kjer so ostanki objekta in davne zgodovine. Nadaljujemo do opazovalnice, ki gleda na Paška vrata, proti zalivu Slana in plaže Malin.
Razgled nas očara!!
Pot se sicer nadaljuje do konca rta - svetilnika, mi se odločimo za spust.
Spustimo se po svoje do ceste, ki nas pripelje nazaj v mestece Pag ( na pivo ).
prehodili 9km v 3urah in 30 min
lp

10.3.2023 Renke
V meglenem jutru pri +4C parkirava ob glavni cesti v Renkah. Začneva s potjo, ki vodi na Ostrež in je markirana. Toda ne skreneva desno ampak nadaljujeva po cesti za Konjšico. Višje ko sva, več je sonca. Od daleč ugledava severni greben po katerem se imava namen povzpeti na Kumat. Hodiva po asfaltu dokler ne prideva do mesta, kjer se greben spusti do ceste. Sledi strm vzpon v brežino in kmalu sva v skali. Strmo je. Težavnost ne presega I.
Prilezeva na vrh Kumata in nadaljujeva po lepem grebenu. Snega ni več. Potem se prične greben spuščati in prideva do lepo urejene potke. Vodi naju nazaj pod grebenu in nad razbitinami pod nama, ki naju spominjajo na kamnolom. Potem po greben navzdol proti vasici Konjšica. Vmes je razgledišče z vpisno knjigo in lepim pogledom na vasico - nemarkirano!!!
Tu si vzameva čas za malico in posediva na soncu. Vmes poloviva nekaj klopov!!
Spustiva se do vasice in po asfaltirani cesti proti Ostrežu. Pod Ostrežem skreneva proti grebenu, ki vodi proti cerkvici Sv. Katarine. Tu naju ulovi nevihta, ki traja cck. 20min. Prideva do markirane poti, ki vodi na Ostrež in nadaljujeva po njej. Pri cerkvici predahneva za par minut in nadaljujeva na greben. Sonce pokuka iza oblakov le JZ je precej močan na vršnem grebenu. Pot naju vodi nad prepadimi stenami, ki se spušajo proti soteski Save, Renkami. Lepi razgledi.
Hodila cck. 7 ur. Snega ni več. Od tega je markiran greben Ostreža in pot nazaj v Renke. Ostalo nemarkirano.
lp

Ha, ha, Dolfi

15.7.2024 Krofička greben
Danes sem opazil tvoj opis "kolosej". Po naključju sem včeraj enako ponovil, kot si hodil ti lansko leto.
Ko sem se dvigoval po markirani sem opazil, da je vrh Krofičke v megli ( kakor tudi nekaj ostalih v bližini ). Ni se mi zdelo smiselno lesti na njega in sem iskal možnost, da pridem na greben po bljižnici. Najboljša se mi je zdela opisana varianta, le bal sem se ruševja ( te tvoje variante do danes nisem bral ).
Tako kot ti, sem iskal oprimke ob steni, kjer je bilo melišče. In veselo prilezel na greben. Zaradi megle sem se komaj orientiral, kje sem? Ko se malo razkadi, prepoznam levo Travnik in vse mi je bilo jasno. Po grebenu nadaljujem proti Utam in se potem spustim na lovsko potko.
Sledi le še spust do Klemenče na pivo in povratek do Razpotja, kjer sem pričel. Bil je vroč dan.
lp
Travnata preproga me je pričakala, možica pa nisem opazil?

Tudi v mojem dolgoletnem stažu se je nabralo precej zgodb, takšnih in drugačnih..( tudi cck. 50let staža v gorah )
Sedaj, ko sem v penzionu si pa lahko izbiram dneve, ko sem vsaj 99% siguren glede vremena. Zadnja nevihta ( nenapovedana ) me je doletela na poti z Rombona proti Kaninu. Nekje pod Črnelsko špico, Hudim Vršičem. Samo dvakrat zargmelo in to precej hudo. Kaj češ, če te nenapovedano doleti? Tudi dol je bilo potrebno v mokrem - brezpotje do Planine Krnice.
lp

6.7.2024 Pasje sedlo
Ko sem se spušča z vrha Brane, mi je nekaj manjkalo.
Danes so se vile kolone obiskovalcev do Kamniškega sedla in do vrha Brane. Nisem si mogel, da bi si današnji konec trase začinil po svoje. Kakor hitro zlezem z markirane se odcepim desno proti Pasjemu sedlu. Poiščem gamsjo pot in kmalu sem na sedlu, ki se prevesi na drugo Logarsko stran. Že nekaj časa se nisem tu potepal in ne vem kaj me čaka?
V prvem mi uspe poiskati porezano pot v ruševju in brez vsakih težav sem v meliščih, ki jih ni konca. Porušim ravnovesje na meliščih, kamenčki kot potok tečejo ob meni. Vmes obiščem markantno votlino in se spustim v krnico. Na velikem balvanu si privoščim po šestih urah skromno malico in kratek počitek. Sledi strm gozdni spust, ki mi še pokaže novo lovsko potko. Ura mi pokaže še 230 m do parkiranega avtomobila na parkirišču pod slapom Rinka, ki poka po šivih.
lp

21.6.2024 Mokrica in ostalo z andi2 (nekaj je že opisano zgoraj - andi2 )
Današnja tura mi je pobrala precej energije. Sploh potem ta dolgi spust s Planine Koren. Imela sva se pa fajn.Kljub vročini, oteženim razgledom in puščavskemu pesku v očeh, med zobmi
Cesta do kamnoloma mi je pobrala nekaj živcev ( avto je nov in ima 2500km ) smilil se mi je!!
Ko se parkirava, me preseneti lepa potka, ki se v senčnem gozdu počasi vije v hrib in ni bila naporna. Je potem se "leva varianta" zakomplicirala
Pot se popolnoma izgubi in je nekaj sto metrov ni več ( neurja ). Jo uspeva poiskati in potem do lovske koče lepo sledljivo. Od tu nadaljujeva nad Medvedjo jamo ( to sva si nazadnje ogledala 2022l.) Ko zagledava travnike proti sedlu, kjer poteka markirana, takoj oba naštudirava vzpon. Ta del mi je bil najtežji. Strmo, sonce, vroče, saharski pesek med zobmi
Se po grebenu spustiva še do vrha Mokrice in nazaj. Naštudirava prečnico ( nižje kot palček p.) do porezanega ruševja na drugi strani. Ravno gamsi vstopajo v porezano potko. Sledi zopet ena dolga travnata prečnica, ki naju popelje do naslednjega vzpona ( križ na vrhu ). Spust do Košutne in potem po markirani do Planine Koren. Tu kratek počitek, pijača ( pošteno plačala!! ).
Sledi spust po razbiti grapi in spust, spust, ki ga ni konca do izhodišča. Tu se umijeva preoblečeva in zopet namučim svoj nov avtek do asfalta
lp
Zahtevno brezpotje in vsaj zame fizično precej naporno

Lepo!!

15.6.2024 Ojstrica
Cesta do Podvežaka je še v kar solidnem stanju. Tam pa tam je kakšen jarek od meteornih vod - počasi je potrebno zapeljati čez. Parkirišče na Podvežaku kot običajno precej zasedeno preko celotnega dneva. Pot do Kockekovega zavetišča in naprej preko Male Ojstrice na Ojstrico brez posebnosti.
Pihalo, meglice, sonce, vsega po nekaj.
lp

Bil na zd. pregledu ( vrtoglavice, piskanje in šumenje v enem ušesu ) in me je zdravnica vprašala, če sem v zadnjem času imel kakšen ugriz klopa. Ko sem ji povedal, da kakšnik 50 je bila šokirana in me je takoj poslala na odvzem krvi za teste.
Ker so bili izvidi pozitivni, me je poslala infektologu. Ta me je vprašal, če imam te in te težave? ( pozabil že kakšne specifične - dve leti od tega ). Nič od tega nisem imel in mi je rekel,da moje mejne vrednosti testov niso katastrofalne in če nimam nobenih težav me ne bodo šopali z antibiotiki. Tako se je tudi vse končalo, jaz na srečo nimam kakšnih posebnih težav, ki bi nakazovale, da bi bile povezane z boreliozo in upam da bo tako še naprej. Se pa redno cepim vsake tri leta ( po 60letu na 3leta proti klopnemu meningoencefalitisu )
lp

Takole izgleda izvid testiranja na boreliozo! Na žalost je moj pozitiven.
lp

Ti moram priznati, da sem najprej pomislil na te, preden sva se spustila v to goščavo. Ko sva prebrodila do gozda, sva se pregledala in začudo nisva opazila nobenega. Letos sem imel že cck. 8 klopov. Jih dobim v sezoni povprečno do 20 klopov ( leta l. 2022 nekaj manj kot 50 klopov od marca do oktobra ). Ob tem, da se pred turo pošpricam s sprejem proti klopom in namažem z limono/kisom, preoblečem in umijem predno se vsedem v avto. Tudi včeraj odkril enega na roki od ponedeljka, kljub vsem preventivnim ukrepom.
lp

Ha,ha, andi2
v letu 2024 lahko vsi trije redno hodimo gor. Na koncu leta nam mogoče uspe sestaviti del celote. Od Špilaka, Žlebnika, Spihavnika do Velikega Kira. Opuščenih poti je veliko, le sestaviti in povezati jih je potrebno.
lp

andi2: seveda, se dogovoriva
zokipoki: boš izdal skrivnost, ko bo čas... Možnosti tukaj je veliko in večkrat boš šel, več jih boš odkril
lp obema

27.5.2024 Strelovec iz Robanovega kota
Zadnjič sem med spustom v R. kot s Strelovca dobil idejo, ki me je zadnjih štirinajst dni mučila.
Zjutraj poiščem lovsko, pastirsko pot, ki me je popeljala direkt do Knezove planine. V spodnjem delu je še lepo vidna, potem se v strmini popolnoma izgubi. Spominjala me je na Črni hriber, ko smo ga še odkrivali. Strmo in težavno!! Po njej že verjetno nekaj desetletij ni hodila človeška noga.
Na Knezovi planini si pri pastirski koči privoščim počitek in skromno malico. Vzpon je bil zame precej naporen( strmo in iskanje ). Od tu naprej na vrh Strelovca. Ovce že veselo blebečejo in se pasejo na sveži travi. Spustim se po markirani do Knezove kmetije. Od tu do Vršnika po "svoji" varianti, ki preči vse cestne ovinke. Še nekaj makedama mi ostane in po 6urah in 30min in 13km sem na izhodišču.
Naporna in zahtevna orientacijska tura.
lp

Ponavadi je tako shojeno do vrha škafa, da derez ne boš potrebovala.
lp

Robanov kot - Knez - Lucjan - Strelovec - Robanov kot
Avto sva parkirala v senci, nekaj sto metrov pred parkiriščem pred Robanovo kmetijo. Sledi vzpon do kmetije Knez in nadaljevanje po vlakah do grebena. Začetek je precej zdelan od neviht in ponekod težko prehoden. Za tem sledi vzpon na skalne konice grebena, ki je začinjen z ruševjem. Tu je najtežji del!
Ko prelezeva zadnje skalne konice, sledi le še enostaven vzpon po grebenu do vrha Strelovca.Tu se ne zadržujeva dolgo, ampak se spustiva po markirani do Knezove planine. Med podrtim drevjem poiščeva grapo ob kateri se spuščava do obračalašča gozdne vlake. Tu dotočiva vodo in nadaljujeva po vlaki naprej, ki se zaključi pred neprehodno grapo. Se spustiva po strmini in v spodnjem delu poiščeva prehod čez strašljivo grapo. Najdeva opuščeno lovsko pot, ki naju pripelje do solnice. Od tu še nekaj časa slediva slabo vidni poti, ki se potem popolnoma izgubi ( vejetno kje zgrešila ). Spodaj že vidiva zadnji Robanov travnik, ki je skrit pred očmi obiskovalcev Robanovega kota. Se spustiva ob grapi po kateri teče voda in občudujeva slapove, ki so dobro skriti. Še malo in pred nama je zelen Robanov travnik. V Robanovem kotu je veliko gradbene mehanizacije, ki sanira škodo lanskega neurja. Hudourniške vode, ki so prihrumele po grapah Strelovca so na večjih mestih odnesle cesto do planine in nanosile ogromno grušča.
lp