geppo - Zadnja sporočila

29.5.202 Sv. Juraj
V lepem sončnem jutru se zapeljemo do pokopališča - mesto Pag. Tu parkiramo, kjer se prične cesta na greben ( severno nad mestom ). Na grebenu so štiri vetrnice in oddajnik. Cesta je sprva makedamska, ko se prične strmina je naprej betonska do vrha.
V 45min ( počasne hoje ) smo na grebenu. Burja močno vleče in ne zadržujemo se dolgo.
Po modrih markacijah nadaljujemo po grebenu proti zahodu. Pot je zaradi kamenja precej zahtevna, paziti moraš vsak korak. Povzpnemo se na najvišji vrh 205m ( Sv. Juraj ), kjer so ostanki objekta in davne zgodovine. Nadaljujemo do opazovalnice, ki gleda na Paška vrata, proti zalivu Slana in plaže Malin.
Razgled nas očara!!
Pot se sicer nadaljuje do konca rta - svetilnika, mi se odločimo za spust.
Spustimo se po svoje do ceste, ki nas pripelje nazaj v mestece Pag ( na pivo ).
prehodili 9km v 3urah in 30 min
lp

10.3.2023 Renke
V meglenem jutru pri +4C parkirava ob glavni cesti v Renkah. Začneva s potjo, ki vodi na Ostrež in je markirana. Toda ne skreneva desno ampak nadaljujeva po cesti za Konjšico. Višje ko sva, več je sonca. Od daleč ugledava severni greben po katerem se imava namen povzpeti na Kumat. Hodiva po asfaltu dokler ne prideva do mesta, kjer se greben spusti do ceste. Sledi strm vzpon v brežino in kmalu sva v skali. Strmo je. Težavnost ne presega I.
Prilezeva na vrh Kumata in nadaljujeva po lepem grebenu. Snega ni več. Potem se prične greben spuščati in prideva do lepo urejene potke. Vodi naju nazaj pod grebenu in nad razbitinami pod nama, ki naju spominjajo na kamnolom. Potem po greben navzdol proti vasici Konjšica. Vmes je razgledišče z vpisno knjigo in lepim pogledom na vasico - nemarkirano!!!
Tu si vzameva čas za malico in posediva na soncu. Vmes poloviva nekaj klopov!!
Spustiva se do vasice in po asfaltirani cesti proti Ostrežu. Pod Ostrežem skreneva proti grebenu, ki vodi proti cerkvici Sv. Katarine. Tu naju ulovi nevihta, ki traja cck. 20min. Prideva do markirane poti, ki vodi na Ostrež in nadaljujeva po njej. Pri cerkvici predahneva za par minut in nadaljujeva na greben. Sonce pokuka iza oblakov le JZ je precej močan na vršnem grebenu. Pot naju vodi nad prepadimi stenami, ki se spušajo proti soteski Save, Renkami. Lepi razgledi.
Hodila cck. 7 ur. Snega ni več. Od tega je markiran greben Ostreža in pot nazaj v Renke. Ostalo nemarkirano.
lp

14.8.2026 Krofička
Danes s sinom na Krofičko. Sin je nazadnje prehodil greben in stal na vrhu Krofičke pred 18leti. Zadnji čas za ponovitev.
Do vrha se povzpela od Doma planincev mimo Klemenčeve jame. Voda pri koritu le po kapljicah. Do vrha nobenih posebnosti. Po kratkem počitku na vrhu kreneva po grebenu proti Travniku. Tam si privoščiva malo daljši počitek. Mimo prideta dva pohodnika, ki sta se povzpela čez Črni hribar. Nadaljujeva naprej po grebenu in v ruševju poiščeva sestopni žleb do lovske poti. Po njej nazaj na markirano, ki vodi na Krofičko. Na Klemenči se ne ustavljava, ampak sestopiva v vročino doline. Osvežitev poiščeva v Savinji pri Igli ( ura je kazala, da ima +15C ). Osvežitev za dušo pa v bifeju z vrčkoma Laškega.
lp

Pozdravljena
Fot.2 je ta greben in sta ga našla. Možici so na koncu strmine, ko prideš na vlako. Prej jih nisva postavljala, ker nisva vedla, kje in kako bova prišla ven?
Midva sva našla dve poti in ena te pripelje točno pod greben, ki je na fot.2
čestitke za ponovitev
lp

Če bi ne bilo tabora planincev v dolini, bi se malokdo potepal po teh koncih. S svizci to leto nisem imel takšno srečo, da bi se tako na blizu gledali kot lansko leto. Voda priteka bolj po kapljicah, se pa vidijo posledice neurij, ko vse pridrvi po bregovih.
lp

22.7.2026 Lučka Bela, Brežiči, Stare štale
Oba sva imela takoj enako idejo - poiskati pot iz doline Lučke Bele do lovske koče Brežiči.
Kako izpeljati? Vsak svojo idejo, ki sva jo potem po skupnem dogovoru poenotila. To poenotenje in skupno delo naju je pa nagradilo z lepo skupno turo, ki sva jo izpeljala v "0". Brez posebnih orientacijskih, tehničnih, težav sva prišla direkt pred lovsko kočo.
Tam si privoščiva skromno malico in pod Lastovcem nadaljujeva do Starih štal. Svizci so imeli opoldanski počitek in samo enega sva opazila, ki se je hitro potuhnil v brlog. Osveživa se s hladno vodo in sledi še spust po markirani v dolino Lučke Bele, kjer sva pustila avtomobil. Polomija v spodnjem delu je delno sanirana in kakšnih posebnih težav zaradi podrtega drevja ni več. Naslednja osvežitev je bila pri Žegnanem studencu, ki kljub padavinam v zadnjih dneh bolj slabo dela. Je pa vode za pitje več kot dovolj. Skritega Heinekena, ki se je sedem ur hladil v hladni vodi dam traktoristu, ki je spravljal podrta debla do ceste - malo mu je bil v napoto najin parkiran avtomobil. Fant je z veseljem sprejel v najino opravičilo hladno pivo, midva pa dobre volje zaradi uspešne zaključene ture v Luče na osvežitev. ( pri Gamsu je ob sredah zaprto )
lp geppo,pika

Mislil sem to korito pod Konjem. Mimo tega greš do bivaka.

Čestitka, da si uspel v prvem tako lepo čez vse orientacijske zanke. Izvir v grapi še deluje?
lp

10.7.2026 Obir (Zlatko&Zoki)
Zjutraj parkirala malo proč od jezera Freibacher. Po lepi gozdni poti (v senci) do sedla Jagovčevo 1686m. Ko malicava pri pastirskih kočah se spogledujeva s steno, ki naju čaka. Pot do vrha ni varovana, je pa označena ( pretirano ) s sprejem in me to spominja na domače gore. Ko je potrebno po plezati ne presega I. Do vrha nisva imela nobenih težav in tudi pretirane izpostavljenosti ni - je pa potrebna pazljivost!!!
Na vrhu nekaj obiskovalcev, ne zadržujeva se predolgo.
Nadaljujeva po grebenu v smeri Kravlji vrh 2026m in iščeva odcep za lovsko pot. Sprva najdeva na skali še ostanke puščice in rdečega napisa, a je vse že tako iztrošeno, da ne razpoznava kam vodi? Potem nama uspe najti porezano ruševje in se veselo zaženeva po navidezni poti. A kaj kmalu se nama vse izgubi. Iščeva, se boriva z ruševjem in nazadnje kontaktirava le še po telefonu. Končno nama uspe poiskati komaj razpoznavne in zbledele napise na skali. Pot je bolj vidna in veselo po njej. Ko prideva do razpotja ugotavljava, da en krak vodi nazaj proti Jagovčevi planini, en pa do melišča in bolj v smeri najinega prihoda. Odločiva se za slednjega in spust pričneva po strmem melišču. Melišče spremeniva v plaz drobirja in komaj se rešiva, da naju ne odnese po strmem melišču. Prične se kalvarija: sonce, melišče, prah, kamenje in vsak korak je potrebno dobro zastaviti, da se ne konča z zdrsom. Po več kot eni uri takšnega spusta prilezeva do lovske opazovalnice. Vsa izmučena se razveseliva sence gozda, normalne poti in malo kasneje stika s potjo po kateri sva se zjutraj vzpenjala do sedla.
Ko se še ohladiva s hladno vodo že pozabljava na vse trpljenje. Pozneje si še privoščiva postanek v prijetni gostilni pred Železno Kaplo in kopanje v Savinji pri Igli je že vse slabo pozabljeno in ostanejo le še lepi spomini...
8ur in nekaj več kot 10km
lp

2.6.2026
Zjutraj parkiramo pod kmetijo Rogar. Po cesti do turistične kmetije Strevc. Za kmetijo pa proti Olševi. Čez golosek, kjer je nekoč bil lep smrekov gozd se vzpenjamo v hrib. Krivda za opustošenje in degradacijo terena so krive nevihtne ujme, ki jih je čedalje več. Jaz ne bom učakal, da bo nazaj gozd kot je bil.
V gozdu, ki je ostal je še veliko podrtih dreves, ki ležijo čez pot. Ni pa težav pri prečenju, če si malo bolj spreten. Pri oknih se malo pomudimo, fotografiramo in v strmino proti Obel kamnu. Spotoma obiščem votlino v kateri sem našel (13.6.2009 ) leseno korito za lovljenje vode, ki kaplja po votlini. Korito še obstoja, ga je precej že načel zob časa. Na Obel kamnu malo spočijemo po precej hudi strmini, ki je še za povrh bila blatna in spolzka v zadnjem delu. Nadaljujemo po grebenu do Govce. Po spodnji poti nazaj proti Potočki zijalki. Ne ustavljamo se predolgo in nadaljujemo spust na izhodišče pod kmetijo Rogar.
Tu se odločimo še za Strevčevo peč in zopet nazaj proti cerkvici. Mimo cerkve skozi gozd in v strmino Strevčeve peči. Na vrhu smo pošteno preznojeni od strmine in sonca. Naredimo nekaj posnetkov in na hladno pivo Strevčeve turistične kmetije. Pošteno smo si ga prislužili!

Se bom oglasil, ker se že omenjen.
Tista gora za katero sprašuješ je Križevnik s Turnco ( skalna konica pred grebenom ).
Tista stezica je lovska pot, ki je na nekaterih mestih bolj zahtevna, kakor je pa vzpon na Raduho od Račkih vrat. Vsaj takrat je ko sva z Janezom tam hodila je bila. So jo pa pozneje lovci sanirali in mogoče je sedaj lažja?
Fotografija, ki jo prilagam je označen del, kjer je potrebno splezati na skalno polico in potem po zelo ozki polički nad prepadom okoli konice. Je pa zame bil potem spust precej zahtevnejši, bolj kot tista polička.
Na Ovčjo pot si pa prišel v zadnjem delu poti in je še kar lep del od tam nazaj proti markirani za Raduho. Tudi bolj zahteven je ta del kot ta, ki si ga prehodil ti.
Od Reberskega stanu vodi lovska pot in se priključi na markirano za Grohat. Je pa tu kar nekaj orientacijskih zank.
lp

Stanp, ta slap je čisto izven markiranih poti. Spuščal sem se po precej zahtevnih brezpotjih in vmes uporabil dele gozdnih poti. Kolikor sem opazil, da bi kje šlo direkt navzdol, sem poiskusil. V večini je bilo precej naporno, zelo strmo. Včasih je bilo potrebno tudi obrniti in nazaj. Najtežje mi je bilo poiskati sestop s prepadnih pečin na katere me je pripeljala komaj vidna pot. Uhodili so jo redki obiskovalci in poznavalci tega terena ( razgledišče). Gozdne ceste so me držale bolj na isti višini in z hojo po njih nisem izgubljal omembe vredno višincev. Sem pa spotoma odkril marsikaj novega. Najbolj me je presenetilo razgledišče na Repeljski dolini. Je sicer čisto ob cesti, če nisi pozoren lahko greš mimo in sploh ne opaziš.
lp

22.5.2026 Smrekovško pogorje
Jovan, prav imaš! Sem opazil, ko sem prečil Krnes, da se ne bo izšlo ( časovno ). Tudi na koncu poti, ko sem prehodil skoraj 24km se mi je krepko poznalo v spodnji okončinah. Pa še z ženo sva bila povabljena na RD ob 18uri, domov sem prišel pa nekaj po 16uri ( brez ustavljanja za pivo med vožnjo domov ).
Ob 7 uri zjutraj sem parkiral ob mostu, ko se pripelješ v Rastke. Avto sem pustil tukaj, ker sem načrtoval spust od Starih stanov ( Golte ). Kako sem bom spustil zadnji del v Rastke mi je bilo še uganka?
Vse do Komna je potekalo brez omembe vrednih težav. Ko sem prečil vrh Krnesa sem pričel malo drugače razmišljati. V hipu sem se odločil in se spustil do lovske koče. Kako bom prišel v dolino sploh nisem vedel? Markacij tako ni in sem se zanašal na občutek. Ene dvakrat sem obračal, ker sem prišel nad prepadne stene in ni šlo navzdol. Našel sem lep prehod in prečil strmo grapo. Potem po občutku navzdol. Šlo mi je kar OK in nisem zablodil v večje težave. Višinci so pa hitro kopneli zaradi strmine. Ko sem prijadral do ceste na Smrekovec me je edino morilo, da me čaka 2km asfalta in deloma makedama do izhodišča. Videl nobene človeške duše v 9 urah, tudi v Rastkah ne.
Prehodil 23,6km v 8urah in 45min.

Pot, ki si si jo zamislil je OK. Za pokopališče poleg bolnišnice ne vem, četudi sem velikokrat hodil tu mimo? Slapov je tu veliko, ker je tudi pritokov več kot kje drugje. Slapovi so nekaj metrski. Odvisno je kako močen pritok vode je, tako tudi izgledajo. Tudi levo od bolnišnice je en slap.
Imam ravno za jutri načrtovano, da grem po dolgem času v te konce. Imam načrtovano, da parkiram v Rastkah in potem po poti, ki si jo načrtoval za povratek, proti Travniku. Od Travnika pa na Komen, Krnes, Smrekovec, Golte in potem spust nazaj v Rastke.
lp

Pozdravljen
Enkrat še potegni po celotnem grebenu Rogatca in se boš izognil tistemu zoprnem spustu od križa.
lp

30.4.2026 Veliki vrh ( Begunjščica )
Zjutraj parkirali malo naprej ( parkirišče ) od Doma v Dragi. Mimo Pastirce, Tomčeve koče do Roblekovega doma. Zjutraj je bila Begunjščica še zavita v temne megle in se ni videla. Severnik je pozneje megle razpihal in bili smo na soncu. Bilo je pa precej mrzlo, pomrznjeno. Pri koči zunaj kratka malica in naprej proti najvišjemu vrhu. Kar kmalu čutimo moč severnika, ki je pometal po grebenu. Po štirih urah stopimo na Veliki vrh 2060m.
Ne zadržujemo se predolgo na močnem vetru. Po grebenu naprej in potem si privoščimo v zavetrju krajši počitek pred spustom do Prevale. Kalvarija je strma in naporna. Ko se spustimo do križa ( planina Preval ) si na soncu privoščimo daljši počitek. Spustimo se v sotesko Drage, ki je na začetku precej razbita od neurij. Veliko kamenja in ko pridemo do travnikov čemaža si kar oddahnemo. Sledi še zanimiv in slikovit spust po ozkem žlebu, ki je dobro varovan in ni težaven. Še kakšen km ob Begunjščici in smo na izhodišču.
Pot je v celoti kopna in brez kakšnih težav smo prehodili malo več kot 12 km v 7urah in 30min.
lp

20.3.2026 Krvavica, "Špura", Čemšeniška planina
Že dolgo se nisem tu potepal. Najprej sem nesel "mojim" gamsom solni kolut in ga obesil v steni. Če ne bo lizanja, ga prestavim tam,kjer imam solnico. Tu sem opazil, da hodijo.
Nadaljeval mimo Gunetove glave, Ošivke, na začetek "Špure", ki te direkt popelje na Črni vrh. Vse v odličnem stanju!! Vrvi napete, jeklenice tudi, skratka vse OK.
Zadnji del je sicer zaradi taljenja ostankov snega spolzek, a gre!! Na Črnem vrhu sneg, čemaž, zvončki. Sestopil bolj po svoje - strmo!!
Ubral bljižnico mimo Kukemberga, čez potok Suhi in po 9km na izhodišču.
lp