Po Hodnik - Zadnja sporočila

Lepo vreme ta vikend smo izkoristili za Jalovec.

Čeprav sem že ga osvojil že iz Tamarja, sem želel prehoditi tudi pot čez Jalovško škrbino. Tokratna izvedba je bila meni težja.

Štart ob 6.00 na Vršiču - parkinga je bilo na voljo še veliko. Spust v temi je služil za prijetno ogrevanje, čeprav smo vedeli da bo treba ravno na koncu tukaj riniti gor. Po razcepu pa zagrizemo v klanec, ki traja vse do vstopa v plezalni del.

Prečenje Goličice je predstavljalo velik izziv. Prehodil in osvojil sem že kar nekaj dvatisočakov, odsek plezanja po Goličici pa mi je bil zagotovo eden izmed najtežjih. SVK ne koristi nič, smo pa izredno izpostavljeni. Vseeno sem v plezalnem delu užival, a potreben je bil izredno zbran korak - spusta tukaj ne bi priporočal.

Nadaljevanje je lažje, resneje spet postane v zadnjem delu. Vršni greben (in sam vrh) pa je na tako lep dan omogočil čudovite razglede. Je pa zopet na določenih delih izpostavljen in terja previdnost.

Na celotni poti do vrha nismo srečali nikogar, na vrhu pa nas je bilo 5.

Spust je sledil preko Zavetišča pod Špičko, ki je lažji, a vseeno zahteva zbranost. Tudi tu je bila pot prazna. Spust od ZPŠ in do Vršiča je bil prijeten z izjemo zadnjega vzpona na Vršič, ki te ubije

Čeprav na hribi.net piše 6 ur hoje na smer, je na tabli ob izhodišču predvidenih 5 ur. Potrebovali smo jih 10 tja in nazaj od tega 2 uri za odmore.

18km, 1700 vm, super dan.

Živjo,

Že kar nekaj let uporabljam hribi.net, pa se mi zdi, da bi lahko določene stvari (z minimalno truda) izpadle bolje.

1. Komentarji pod opisi poti pogosto niso zaželjeni - naj se jih zaklene in doda povezavo pod opisom na primeren forum.

2. Slike - vsaka ima svojo dimenzijo in ko klikaš vsakič iščeš puščico za naprej.

3. Iskanje izletov - bi bila lahko Slovenija default opcija? Večinoma iščemo slovenske poti.

Seveda zgolj pobožne želje in predlogi za boljšo uporabniško izkušnjo.

Po težji varianti tako je. SVK je bil uporabljen, najbolj potreben je bil čisto pod vrhom ferate.

Danes na Peci iz avstrijske smeri po ferati Walter Mory.

Parking je brezplačen, poti pa sledimo mimo rumenih pik. Na višini cca 1500 se prične ferata. Od oznake za ferato do dejanskega vstopa je cca 10 min hoje, veliko je šodra, a nič problematičnega. Tukaj sledite rdečim pikam, ki grejo cikcak navzgor.

Ferata sama je primerljiva z Žrelom na Storžič. Edina pomanjkljivost je, da je kratka (cca 30-40 min, 200 višine). Varovala so dobra, izpostavljenost ni težava, mogoče samo zadnji del zahteva malo kreative kje poplezati. Vseeno pa zelo lušna zavarovana pot. Če primerjam iz slovenske smeri Peca je malo težja, dolžina pa podobna.

Do vrha in nazaj potem po poti od zgornje postaje gondole, spust pa potem z njo v dolino. Cena gondole (samo spust) je 8 EUR, vzemajo pa samo gotovino. Se pa splača

Za zaključek leta na Vrtačo.

⬆️ Y
⬇️ JV grapa.

Se strinjam s predhodnikom. Snega je res malo letos. Zadnji skok (oziroma dva) znata biti res problematična. Je potrebno biti kar spreten, da se spraviš čez. Tudi JV je skromna s snegom in ze na 1800 si na kopnem.

Je pa tale objava še bolj zgovorna: https://www.facebook.com/share/r/1CumqcpRsp/?mibextid=wwXIfr

Lep pohod čez Štapce in čez Prode nazaj. Spust iz Štapc malo zoprn zaradi šodra, drugace pa lepa pot, polna ljudi.

Nisem sicer hotel igrati redarja, ampak sem videl, ko se je gospa kopala v jezeru. Na besede, da je to prepovedano, je rekla, da se itak ni namazala in da naj ji kar pošljem račun.

Res je

Iz katerega vrha je slikano oz. kateri vrh gledam, bo boljše vprašanje

Kje sem?

Lepa pot, dosegljiva tudi s kolesom, da so noge spocite za nadaljevanje tur naprej. Ogledali smo si še Laserzee, en sam kič
Hrana v Dolomitenhutte pa odlična!

Parking je 9 eur za cel dan, mozno plačilo s kartico, predlagam pa kopanje v Tristacherzee. Odlična celodnevna ideja za izlet.

Na Cellon po poti 147. Skoraj do vrha po senci, za navzdol smo pogledali še par rovov. Lepa pot, ki jo lahko navzgor lahko posekate, da ne greste cisto naokoli. Je lepo vidna in shojena.

Skok še na sosednji vrh - ni nikjer označen, na vrhu pa piše Cellon

Sem šel danes pogledat kakšna je situacija
Štart ob 5ih iz bivše kasarne, ki jo trenutno prenavljajo, zato je potrebno parkirati ob cesti. Do koče dobrih 15 minut hoje, nato pa v gozd in zložen vzpon preko dobro označene poti proti ferati Enrico Contin. Sprva gozdna pot se čedalje bolj spreminja v gruščnato, vseeno pa ji ni težko slediti. Ko pridemo na ravnino, zagledamo oznako, ki loči Via Schavi in E. Contin, nadaljujemo naravnost. V strmini je potrebno nekoliko bolj zbrano iskati markacije, ampak nič posebnega. Ob poti se odcepi tudi ferata na Torre Clampil, mi tukaj zavijemo levo. (Pot je meni podobna poti na Luknjo)

Vstop v ferato se začne na okoli 1900 metrov, jeklenice pa so prisotne do višine 2100 metrov. “Ferata” je lušna, SVK-ja nisem uporabljal, niti ni izpostavljena. Žice so dobre (zgledajo na novo obnovljene). Na vrhu pa potem čudovita planota. Pot sem podaljšal do Crete di Pricot in si ogledal zaključek via Schavi.

Spuščal sem se preko sedla Rudnig in nato proti sedlu Madritchen. Pot je enostavna, sam sem pri oznaki Aquatrail malo skrajšal pot in se dvignil do jezera.

Od jezera dol sem se pri motorjih (na sliki) spustil po neoznačeni poti in malo po logiki iskal prehod do markirane poti, kar se je izkazalo za super potezo, saj ves čas slediš potočku.

12 kilometrov in 1100 višincev se je nabralo.

Pozdravljeni. Upam, da mi ljubitelji Karnijcev lahko pomagate. Iščem ime (še bolje opis) poti ki iz Monte Madrizze preko Torre Clampil pride na Konjski špik. Vidim obe poti okoli, nikjer pa opisa izbrane. Žal do vodnika Karnijcev ne morem.

Lušna turca, malo poplezavanja, si lahko tudi sam bolj fletno nardiš.

Priporočam čelado.

Podobna zgodba v soboto - pisalo se 30 frej mest, dobila zadnje ali predzadnje (ob 5 zjutraj).

Redar je pojasnil da nihce ne poslusa opozoril in da Vrata sprejmejo 120 avtov in ne 150 na kolikor je napisana cifra. Tako da ce je manj kot 30 na tabli je parking poln. Da ne bo imel še kdo podobnih problemov.