bos - Zadnja sporočila

Pravljično-doživljajska transverzala po Sloveniji nas popelje v Sežano na pot Zlati čoln.
To je dežela škrata Dobrošina in Srečka Kosovela.
"Za eno samo pesem, moraš poznati ves svet!"
Potem pa se skozi Lipico zapeljemo še do morja.

Smo se družinsko podali na Brač, da bi ga spoznali še malo drugače. Za začetek smo prehodili štiri etape, več informacij o celotni poti pa na Camino Brač.
Za prehojene etape lahko rečem, da večinoma potekajo po makadamskih cestah, nekaj se hodi tudi po glavnih asfaltnih cestah, bolj malo pa po gozdnih poteh. Oznake poti so večinoma po tleh v smeri etape, ker smo hodili tudi v kontra smeri kakšno etapo, je bila orientacija zahtevnejša oz. priporočam naloženo GPS sled celotne poti. Nikjer nismo zasledili kakšnih smernih tabel poti in tudi v večjih krajih ne kakšnih info tabel celotne poti.
Vsi žigi poti se nahajajo v TIC-ih po krajih, ki pa so večinoma odprti med tednom med 9. in 14. uro, tako imajo v Milni svoj žig, na Bolu imajo Blaco, Zlatni rat in Bol, v Sumartinu imajo Povlja, Sumartin in Selca ter v Sutivanu imajo svoj žig.
Celotna pot poteka iz kraja v kraj ter tako spoznaš veliko zanimivih krajev in ostalih zanimivosti ob poti.
Logistiko smo reševali kar sami, zato smo vzeli zraven eno kolo, da sem se na izhodišče hoje potem vrnil po avto.
Prehodili smo približno polovico poti od skupno 158 km, ostalo pa naslednjič, saj če nekaj začneš, moraš tudi dokončat!

Tone, krasno izgleda, ker se veter ne vidi.

Včeraj, po petih letih, smo na željo našega najmlajšega člana, ki več ni najmanjši, spet obiskali Škratji Kras.
Po turobnem jutru se je naredil prav lep dan in tako smo po Štanjelu še nadaljevali našo pot po Pravljično-doživljajski transverzali po Sloveniji ...

Letos pa sva raziskovala NP Krka od Skradina navzgor, vstopnina je 20 €, potem pa še dodatni izlet z ladjico do Roškega slapa 20 €. To se mi ne zdi še toliko drago, če v parku stane hamburger 19,50 €.
Naslednja dva dni pa je bil na vrsti Šibenik z okolico oz. sva te še pospremila Krko do morja.
Bivala sva v hotelu tik ob obali, ki je v bistvu del starega samostana, kot zanimivost si za zajtrk izbiraš sam jedi a la carte.
Osebje je bilo zelo prijazno, ker se je pokvarila masažna kad, so nama ponudili kar predsedniški apartma. Po ogledu sva se vseeno odločila, da se ne bova selila, ker bi se lahko izgubila v 180 kvadratih in smo se drugače dogovorili.

Mogoče še kdo drug poda svoje mnenje, ki je šel po njej ... laično bi jaz opisal to ferato, kot večina poti ocena B z detajli C in potem odmislite jeklenice in kline, ki so drugače v pomoč, pa postane težje na par mestih.
Ti pa res ponudi nek drug pogled v pristop na Triglav, bi mogoče bilo tudi za razmisliti, če bi jo spet obnovili, saj po moje niti ne bi bilo tako veliko dela.

Glede na to, kdo je temo odprl, mi bo v čast, da jo bom lahko dopolnil.
Včeraj po poti Krma - Konjsko sedlo - Mokra skala - Planika - Rjavec - Glava v Zaplanji - Triglav po italijanski direttissimi - Mali Triglav - Triglavski Vogel - Planika - Krma.
Vzpon s Planike na Rjavec je ravno pravšnji za nas šodrovce, direttissima pa je že na meji, dobro da še kakšen stoletni klin trdno drži.
Bil je lep dan z razgledi obdan, edino popoldan je malo motil veter.

Zapelješ se še malo naprej v KB in zaviješ levo na cesto čez Brsnike.

V vsem slabem je nekaj dobrega, tako sem na začetku že izgubil skoraj uro zaradi zaprte ceste na Zavižan, a sem se zato lahko peljal po obvozu skozi osrčje NP po cesti, ki je drugače zaprta za promet.
Glavni cilj je bil V. Rajinac, saj še tam nisem bil. Nazaj grede do Zavižana pa sem šel preko M. Rajinca in Zavižanskega Pivčevca.
Je pa povezava med Velikim in Malim Rajincem bližja, kot kaže planinska karta Hrvaške in se priključi na pot proti vrhu cca. 100 višincev pod vrhom.
Na soncu je bilo prav toplo, popoldan je malo motil le veter, drugače pa spet en lep dan na Velebitu.

Sva se podala za dva dni nadaljevati najino pot.
Zjutraj naju je v Ajdovščini pozdravila burja, kjer sva se pri Hiši mladih priključila na 13. etapo. Etapa poteka po asfaltnih in makadamskih cestah ter kolovozih, na par mestih za naju ni bila vozna v tej smeri zaradi strmine in veliko kamenja. Prvi dan sva še nadaljevala po 14. etapi do Komna, kjer sva prenočila pri zelo znani gospe s TV.
Drugi dan sva nadaljevala po 14. etapi, ki je najverjetneje ena izmed tehnično najlažjih in najlepših za kolesarit. Le na koncu postreže s strmim vzponom na Kokoš, vendar je cesta do vrha v dobrem stanju. Sledil je le še spust po začetnem delu 15. etape in že sva bila v Krvavem potoku, ki sva ga že poznala, saj sva nadaljevanje proti morju že prevozila.
Žigi STKP na tem delu so, je pa na Kokoši potreben zamenjave. Priporočam sled poti, saj ni najboljše označen ta del STKP.
Preživela sva dva krasna dneva na Krasu, ob vseh lepotah seveda izstopata Štanjel in Lipica. Če sva na Trstelju ob koči lahko uživala ob prijetnem vzdušju zanimivega oskrbnika, pa za Kočo na Kokoši lahko samo rečem, da so zagotovo zelo pridni in dobro delajo glede na nepopisno gnečo.

Včeraj po poti Vrata - Sovatna - Turn pod Stenarjem - Spodnji Stenar - Stenar - Križ - Bovški Gamsovec - Luknja - Vrata.
Pot na Turn pod Stenarjem približno po zgornji objavi. Najzahtevnejši je strmi spust po travah, mogoče bi se to ramo dalo celo obiti po desni strani, kot sem gledal od daleč z obeh strani. Zdaj kateri je glavni vrh težko rečem, ker meni kaže višino 2177 m, zato sva obiskala vse špice.
Nadaljevanje je lepo poplezavanje do Spodnjega Stenarja. Potem pa sva še malo obiskala markirane vrhove, saj je bil krasen dan za hojo in razglede.
Če je bilo zjutraj parkirišče okrog 6. ure že skoraj povsem polno, pa je bilo na markiranih poteh malo ljudi, na prvih dveh vrhovih pa sva seveda uživala v samoti.

Danes družinsko s prelaza Weinebene po grebenu do vrha in povratek pod grebenom mimo koče Grillitschhütte.
Bil je lep dan brez velike gneče, trenutno je glavna rdeča barva.

Krasno Tone, je slovenska napoved bolj držala kot norveška.

Tone, krasno izkoriščaš lepe dneve.

Krasen krog in čelado dol za prehojeno.

"Težko, da bi v naši deželi našli tanjšo goro kot je bavški Pihavec, tako vrtoglavo navpik se spuščata obe steni z ostrega grebena. Neprekosljiva podoba alpske divjine." (Tine Mihelič)
Mislim, da ste že vse povedali o tem izjemnem grebenu. Včeraj sem se prepustil vodenju in sem tako lahko, brez misli na vse tehnične in orientacijske težave, v miru užival v nepozabnem dnevu.

Tone, krasno po manj znanih, a zanimivih vrhovih.