turbo - Zadnja sporočila

Monte Dauda (1765m) je imeniten razglednik v karnijskem sredogorju. Izhodišče za potep je vasica Fielis, na trgu poleg spomenika padlim je veliko brezplačno parkirišče. Do sem se pripeljemo, če na cesti, ki povezuje Tolmeč in Arta Terme, kmalu za Cedarchisom zavijemo levo na most prek reke But in takoj za njim desno proti Fielisu, do kamor imamo še dobre štiri kilometre mestoma bolj strme in ozke ceste. Sam s potepom vedno (tokrat tretjič) začnem pri vodnjaku poleg spomenika, po ozki in strmi cestici, ki me pripelje do planine Dauda. Asfalt, beton, kolovoz, mestoma precej strmo, a kar gre. Če se gre po cesti, po kateri smo se pripeljali, še naprej mimo igrišča in gostilne, se pride do drugega parkirišča, tam je levo začetek markirane poti, CAI 157, sam po njej še nisem šel. Na planini deležen prvih razgledov, tod sem stopil na sneg, katerega sem imel potem kar nekaj vse do vrha. Nadaljeval sem po gozdni cesti v desno in po doglednem času prišel do sedelca Forcella Meleit, kjer me je smerokaz usmeril levo na pešpot. Udobna gaz je omogočala uživaško hojo, derezice in gamaše so ostale v nahrbtniku, vreme je bilo takisto krasno, nekaj koprenaste oblačnosti je dajalo nekakšen mističen pridih čudoviti kulisi gora ino dolin. Nekaj časa v desno, do grebena oziroma slemena, tam ostro levo, samo še malo in že sem bil na vrhu. Tam ogromen možic, križ nekaj nižje. Razgledi za prste polizat, oko se ti orosi, ko vidiš te lepote, potem prijadra še nekaj grifonov in zazdi se ti, da sanjaš najlepše sanje. Božansko. Sestop sem opravil po drugi poti, ker je bila pač kopna. V snegu se je ne bi lotil, zgoraj so sila strma travnata pobočja, plazovita in nevarna za zdrs. Drugič sem šel po njej, zato sem vedel kje na slemenu moram zaviti levo, stezica je slabše vidna, razpotje ni označeno. Potem sledi še strm spust, podoben zaletišču na skakalnici, tam je po suhih travah in blatni stezički drselo kot sto hudičev, dobesedno drobencljal sem nizdol, sila previdno. Konec strmine še en slabše viden odcep, kjer pot zavije v gozd, potem pa eno samo veselje do planine, krasen bukov gozd, kjer bi komot posneli film o Rdeči kapici, Janku in Metki ali kaj podobnega. Na planini malce predahnem, potem pa po taisti poti oziroma cesti kot gor grede sestopim v vas. Imeniten potep, pozimi kot ustvarjen za krpljanje, po smeri vzpona seveda. Mandi

https://tubojan.blogspot.com/2025/12/monte-dauda-2025.html

Baška grapa in njene vasice, čudovito!

Kar nadaljujte . . . Lahko Maksi eno zastavi

NaNa nos ?

Res je, izvoli . . .

Banjšice, Banjška planota, tam nekje?

Naj bo. Kje (sem bil) ?

Bavšica, nekaj nad Balo (lovsko kočo)?

Kar nadaljujte . . .

Tole je skoraj nasproti, za prvi vtis:

https://www.hribi.net/spletna_kamera/zahomec___monte_acomizza___schonwipfel/1840

Drugače pa, na Zahomcu je 30cm snega, v Trbižu pa 13cm (izberi obdobje 24h oziroma poljubno, potem pa klikni na ikono hriba in imaš FVG kot na dlani, to je, sneg je ali ga ni):

https://www.meteo.fvg.it/monitor.php?ln=

Virnikov Grintovec?

Pristovški Storžič ali Goli vrh

Tromeja, Peč?

Kaj pa okolica Ženiklovca?

Polona, a je kje na Pokljuki?

Ta forum žal res ni primeren za tovrstno vprašanje.

Sicer pa, Rdeči cvet je priredba pesmi La colpa fu (San Remo, 1956), s Cadore je mišljen gorski svet Cadoreja na splošno.

https://www.youtube.com/watch?v=SuX9ssxkyzs


La colpa fu, la colpa fu
Portava un fiorellino nei capelli
Un fiorellino rosso come il fuoco
E aveva gli occhi azzurri tanto belli
La bella del Cadore, che amore che amore
Lassù sui monti capita un alpino
Che dissse alla ragazza: "Ti fò sposa"
Suonaron le campane un bel mattino
A Pieve di Cadore, che amore che amore
La colpa fu del rosso fiorellin
Che per la bella del Cadore segnò il destin
(La colpa fu, la colpa fu)
Passaron gli anni e un giorno la bambina
Al babbo chiese dove sta la mamma
La mamma è andata in cima del Cadore
Ti porterà un bel fiore che amore che amore
Il monte innamorato della bella
Che aveva il fiore rosso nei capelli
Non la lasciò tornare al casolare
Per ricordare il fiore e muore e muore
La colpa fu del rosso fiorellin
Che per la bella del Cadore segnò il destin
(La colpa fu, la colpa fu)
Un fiore rosso porta nei capelli
La bimba che s'è fatta signorina
E c'è un alpino che la vuol sposare
A Pieve di Cadore, che amore che amore
Un pelo bianco ed una penna nera
Si son per sempre uniti a primavera
La colpa è stata di quel rosso fiore
Di quel bel rosso fiore, che amore che amore
La colpa fu del rosso fiorellin
Che per la bella del Cadore segnò il destin
(La colpa fu, la colpa fu)
La colpa fu del rosso fiorellin
Che per la bella del Cadore segnò il destin
(La colpa fu, la colpa fu)

Kvarner?