Monte Dauda (1765m) je imeniten razglednik v karnijskem sredogorju. Izhodišče za potep je vasica Fielis, na trgu poleg spomenika padlim je veliko brezplačno parkirišče. Do sem se pripeljemo, če na cesti, ki povezuje Tolmeč in Arta Terme, kmalu za Cedarchisom zavijemo levo na most prek reke But in takoj za njim desno proti Fielisu, do kamor imamo še dobre štiri kilometre mestoma bolj strme in ozke ceste. Sam s potepom vedno (tokrat tretjič) začnem pri vodnjaku poleg spomenika, po ozki in strmi cestici, ki me pripelje do planine Dauda. Asfalt, beton, kolovoz, mestoma precej strmo, a kar gre. Če se gre po cesti, po kateri smo se pripeljali, še naprej mimo igrišča in gostilne, se pride do drugega parkirišča, tam je levo začetek markirane poti, CAI 157, sam po njej še nisem šel. Na planini deležen prvih razgledov, tod sem stopil na sneg, katerega sem imel potem kar nekaj vse do vrha. Nadaljeval sem po gozdni cesti v desno in po doglednem času prišel do sedelca Forcella Meleit, kjer me je smerokaz usmeril levo na pešpot. Udobna gaz je omogočala uživaško hojo, derezice in gamaše so ostale v nahrbtniku, vreme je bilo takisto krasno, nekaj koprenaste oblačnosti je dajalo nekakšen mističen pridih čudoviti kulisi gora ino dolin. Nekaj časa v desno, do grebena oziroma slemena, tam ostro levo, samo še malo in že sem bil na vrhu. Tam ogromen možic, križ nekaj nižje. Razgledi za prste polizat, oko se ti orosi, ko vidiš te lepote, potem prijadra še nekaj grifonov in zazdi se ti, da sanjaš najlepše sanje. Božansko. Sestop sem opravil po drugi poti, ker je bila pač kopna. V snegu se je ne bi lotil, zgoraj so sila strma travnata pobočja, plazovita in nevarna za zdrs. Drugič sem šel po njej, zato sem vedel kje na slemenu moram zaviti levo, stezica je slabše vidna, razpotje ni označeno. Potem sledi še strm spust, podoben zaletišču na skakalnici, tam je po suhih travah in blatni stezički drselo kot sto hudičev, dobesedno drobencljal sem nizdol, sila previdno. Konec strmine še en slabše viden odcep, kjer pot zavije v gozd, potem pa eno samo veselje do planine, krasen bukov gozd, kjer bi komot posneli film o Rdeči kapici, Janku in Metki ali kaj podobnega. Na planini malce predahnem, potem pa po taisti poti oziroma cesti kot gor grede sestopim v vas. Imeniten potep, pozimi kot ustvarjen za krpljanje, po smeri vzpona seveda. Mandi
https://tubojan.blogspot.com/2025/12/monte-dauda-2025.html