turbo - Zadnja sporočila

Baška grapa in njene vasice, čudovito!

Spomladi leta 2024 so v Reziji v sklopu projekta Poti Po Näs odprli novo tematsko pot in jo poimenovali Ta Stara Pot. Dolga je 14 kilometrov s 500 metri višinske razlike. Poleg dolge obstoja kar nekaj krajšnic, prav vse je odlično označeno. Začetek poti je v Ravanci pred cerkvijo, parkirišče oziroma več njih seveda brezplačno, potem pa greš v obratni smeri kot teče urin kazalec skozi Bilo, Gost, Liščace, Njivo in Osojane, za katerimi prideš na Ta Lipo pot. Ta Stara in Ta Lipa nato potekata nekaj časa skupaj, onstran reke Rezije, nekaj višje, pa namesto proti Solbici zaviješ nazaj proti Ravanci. Večji del ta dolge Ta Stare poteka po pešpoteh, kar nekaj hoje pa je tudi po cesti oziroma asfaltu, kjer pa ni skoraj nobenega prometa. Pot me je navdušila, kdor je prehodil Ta Lipo, Matejevo ali Pusti Gost, bo vedel čemu

Opozorilo:
Kratek kos poti skozi gozd za stavolom Sacolc, malce za Liščacami, je radi gostega listja težje sledljiv. Onstran suhe struge potoka se je potrebno držati desno, ves čas rahlo navzgor. Za vsak slučaj sem v rubriko "GPS sledi" naložil GPX datoteko prehojene poti.

https://tubojan.blogspot.com/2025/02/ta-stara-pot-rezija.html

Nižje od 2000m?

Darinka,
res je (bila?) še ena pot do sedla Brežič. Trideset let tega sem bil par let skoraj doma v Logu in sem se z domačini pogovoril o marsikateri skriti stezici in jih precej tudi prehodil. Tudi o tej do sedle Brežič smo se menili, a žal po njej nisem šel, po markirani pač. Na zemljevidu Trenta je pot še vrisana, črna črtkana, pripelje skoraj na vrh zavarovanega dela. Ko boš v Zajnci vprašaj Vinka, ti zna kaj več povedati ali pa namigniti, na koga se obrni, če boste šli raziskovat.

Saj piše v naslovu, Seznam forumov . . . Poglej rdečo puščico na priloženi fotografiji

Ni panike, piši Tadeju in bo prestavil. ZS recimo.

Begunjski vrh?

Sobotni potep nad Montaževo visoko planoto je postregel z obilico lepega in prijetnega. Navkljub skoraj polnemu parkirišču do Vrh Strmali samo nekaj nas, naprej navzgor do Zabuša in od tam navzdol do planšarije sam samcat. In svizci in kak ptič, rogatih in plazečih nisem opazil. Med potepom spominov za knjižno zbirko, še največ turnosmuških, kopnih kajpada tudi, in seveda na družbo, s katero sem bil, in na nekaj njih, ki so v minulih leti žal odšli na drugo stran mavrice.

https://tubojan.blogspot.com/2025/08/zabus-monte-zabus.html

Mokrine blizu?

Prava pošast: "Samica osastega pajka je precej velik in požrešen pajek, ki se loti tudi svojega, izrazito manjšega, partnerja in samca pogosto začne žreti že med parjenjem."

Vir: https://www.notranjski-park.si/izobrazevalne-vsebine/zivalski-svet/pajki/krizevci/osasti-pajek

kar nadaljujte . . .

Mišeljski konec?

Če se kdo odpravlja v tiste konce, bo kmalu spet na voljo zasilno prenočiše: https://gore-ljudje.net/novosti/novo-planinsko-zavetisce-na-premuzicevi-poti/

Miran, je morda Cima Sappada (fotka 4)?

ločanka,

Bodental je po slovensko Poden, Žabnica je potok oziroma rečica, ki teče po dolini.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Dolina_Poden

ChatGPT razliko opisuje takole

Razlika med "južnoalpsko" in "koroško" smiljko se nanaša na dve različni podvrsti iste rastlinske vrste – Helichrysum italicum, znane tudi kot smiljka ali smilj. Gre za aromatično rastlino iz družine nebinovk, znano po eteričnem olju s številnimi koristnimi lastnostmi (npr. proti staranju kože, celjenju ran itd.).

1. Južnoalpska smiljka (Helichrysum italicum subsp. serotinum / subsp. italicum)

Rastišče: Pojavlja se na območjih južnih Alp, predvsem v Primorju, Istri in delu Dalmacije. Pogosta je tudi v južni Italiji in na Korziki.

Videz: Manjša rastlina, pogosto srebrnkaste barve z nežno rumenimi cvetovi.

Aroma: Bolj kompleksna, sveža, z notami kamilice, karija in citrusov.

Eterično olje: Zelo cenjeno zaradi visoke vsebnosti italidionov, neryl acetata in diona – spojin, ki imajo regenerativne učinke na kožo.

2. Koroška smiljka (Helichrysum italicum subsp. microphyllum ali drug lokalni kultivar)

Rastišče: Gre za lokalno različico ali kultivar, ki uspeva na Koroškem (slovenska regija). Lahko gre za podoben ali celo isti osnovni takson, ki pa ima drugačne lastnosti zaradi vplivov lokalnega okolja (klima, tla).

Videz: Lahko nekoliko drugačen (manjši listi, drugačna barva), odvisno od pogojev.

Aroma: Pogosto manj kompleksna, včasih bolj travniška ali zemeljska.

Eterično olje: Lahko vsebuje nižjo vsebnost ključnih spojin (npr. italidioni), kar zmanjša terapevtsko vrednost, a je še vedno uporabno.

kar nadaljujte . . .