darinka4 - Zadnja sporočila

Idealna tura v snegu. Saj ni nič težak vzpon . Večina pohodnikov , ki hodijo po poti za Lužnico gredo naprej proti Vrh nad Peski in Batognici. Midva se običajno odpraviva v snegu s planine Kuhinja čez Leskovco. Ko razmere ne dovoljujejo poti naprej, je Maselnik dobra izbira. Tako je bilo včeraj 19.01. 2026. Shojeno je bilo do vrha. Toda napovedan je bil močan veter. Nič se niso vremenarji ušteli. Že na parkirišču na planini Kuhinja je bilo minus 7 stopinj. Dan je bil brez oblaka. Snega tam zadaj je kar nekaj . Za naprej so bile dobre razmere, a se zaradi močnega vetra nisva odločila. Nekajkrat si se ustavil in počakal, da je sunek vetra minil. Bila sva edina obiskovalca . Zgleda , da tudi Krn včeraj ni imel obiskovalcev.

15.11. 2024. Letos je november krasen. Da bomo v tednu dni stali na obeh Babanskih Skednjih si niti nismo mislili. Tam okrog osme zjutraj smo šli iz Žage. V strmino. Si višje ogledali slap Boka. Nadaljevali do planine Baban. Naprej pa po poti, ki pelje po gozdu. Vse do odcepa za Veliki Babanski Skedenj. Mi se odločimo za desni pristop do vrha. Sestopili smo po levi strani in prišli nižje na znano stezico. Oziroma bolj mulatjero. Pod vrhom je nekaj plezanja med skalami. Na vrhu pa na obe strani kar prepadno. Razgledi pa res čudoviti . Ko jasnina vztraja. In hladno niti ni bilo. Tik pod vrhom v travah se ustavimo kar debelo uro. Za sestop smo se odločili mimo planine Ognjenik in potem po strmi poti, ki so pred kratkim markcisti obnovili markacije , saj je planinska pot, prišli še v svetlem na izhodišče v Žago. Srečali nismo prav nikogar. Naneslo je nekaj manj kot 1700 višincev in 12najst km hoje. Tura , ki nam bo ostala v lepem spominu . Prav tako kot pred dnevi, ko smo bili v teh koncih .

Ravno včeraj sem imela za na Nanos obute nizke čevlje od Alpine. Sem jih kupila nedolgo nazaj. Sem jih nosila že prej na nekaj turah. Tudi v snegu. Zaenkrat nimam pripomb. Mislim da so bili pred tem znižanjem 75 evrov s popustom. Ravno včeraj sem videla polno ceno teh 119 evrov .Minus 50 je kar ugodna cena. Itak so potrošni material.

Vse je spremenljivo , ker sploh ne obstaja podlaga , na osnovi katere bi procese lahko zadržali. Vsak od nas živi svoj čas, svoj svet v njem , pa še ta se nezadržno spreminja. (A.G) Vsaj ni bilo nobene gneče na poti . Le ena pohodnica je šla po strmi poti. Ob sestopu se je vreme pooblačilo. Tudi takšna pot je prav lepa. Razdrto- za vetranco. Sestop po položni poti.

Ne vem če je pravi- mogoče Trentski Pec, če je v tistih koncih?

Tako je. Nadaljuj.

Da gre naprej . Kam?

Plešivec iz Bavšice 9.05. 2026. Sobotna tura. Imej za edini cilj odložiti nahrbtnik nesvobode , vse ostalo ti bo že dano. Sva šla kot ponavadi po sedmi uri zjutraj. V rosne trave. Sem pričakovala več rose , a je niti ni bilo. Za razmere nisem vedela. Sneg te dni pobira. Sem si oddahnila, ko sem videla , da ga je pobralo v strmini pod sedlom Brežič. Na Prevali je ostalo veliko snežišče, ki pa ne povzroča nobenih težav. Pogled s sedla v smeri Loške Koritnice kot je v navadi v tem času, je še veliko snega. Tudi potka je v snegu. Zatorej se odločim da greva čez prvi špiček. Ki je kopen . In se spustiva na potko. Tistih nekaj snežišč brez težav obideva. Do vrha je kopno. Kar nekaj kozorogov sva videla. Kozoroginja, zgledala je starejšega letnika se je ustavila in en čas opazovala Maksija. Potem je odšla za ostalimi. Na vrhu sva bila nekaj po enajsti uri. Se je poznalo, da me je priganjal, ko je slišal svizce tam naprej od Prevale. Je preveč hitel v strmino. Mogoče se mu je mudilo na vrh. Kajti letos še ni bil na dvatisočakuOb sestopu sem uporabila cepin v tistem kratkem delu, kjer sva zavila čez špiček. Se nekoliko ustavila na sedlu in šla po poti vzpona v dolino. Zadovoljna oba.

Usje?

Kar nekaj ga je videt. Sem si danes ogledala Pelce, Pihavce in tisto pot do Nizkega vrha. Veliko snega je bilo videt.

Od daleč kar sva lani gledala od bivaka ni bilo videt ravno nedolžno. Sploh tisto melišče. Ko si tam vidiš. Hvala vsem trem .

Sem imela v mislih z Loške Koritnice : do bivaka. Do tu mi je poznano. Za naprej me bolj zanima , da ne vlačim varoval s sabo. Martina ne še sedaj. Ko bo kopno. Saj bo kmalu.

Mene pa zanima kaj je potrebno imeti od opreme - varoval od bivaka Tarvizo do Vevnice ? Sestop po isti poti.

julika hvala.

A je ta ptica , ki tako lepo poje pogorevček?

zopioki hvala. Ja postaja toplo in kače so zunaj.

2.05. 2026. V bistvu je vsa narava zgrajena tako popolno , da vsako dogajanje po svojih sadovih sporoča o svoji pravilnosti ali nepravilnosti. Toda kdor hoče ostati slep , temu pogleda ni moč vsiliti in prav je tako. (A.G) Kot ponavadi sva šla s Tolminskih Raven mimo planine Kal. Tam so bili jamarji, ki so se odpravljali raziskovat podzemlje. Midva nadaljujeva v smeri sedla med Tolminskim Kukom in Migovcem. Vedela sva da je še nekaj snežič višje na poti. Tam kjer sva nekoč že obračala. Še prej srečanje z gadom, ki je na poti čakal sončne žarke, da se ogreje. Nisem še kače poslikala tako na blizu. Sva se poslovila od njega in nadaljevala. Če bi vedela a sva izvedela na sedlu ob povratku, da se da tista snežišča obhodit. Nekdo je celo možica postavil, kje se gre. Sneg je bil zjutraj trden kot beton. Sva si dala dereze in šla čez. Ob sestopu pa sva ga obhodila in ni bilo treba derez dajat gor. Naprej od sedla pa le malo snega. Prav prijetna hoja. Vse do vrha. Nekoliko je pihljalo, a niti ne preveč. Nekaj opasti je ostalo na severni strani Kuka. Vidiš jih ko si pod vrhom . Ker sva bila zgodnja, sva kar nekaj časa ostala na vrhu. Sestop po poti vzpona . Zopet klepet z jamarji na planini. Ter še zadnji del poti v Ravne. Nekje nad planino Kal sva slišala prhutanje divjega petelina ali ruševca. Videla ga nisva. Lepa najbrž zadnja tura v spomladno zimskih razmerah.