rokeg - Zadnja sporočila

Točno, nadaljuj.

Kje?

Kovk?

Po 4h cijazenja z javnim prevozom končno štartam v Ratečah, Mimo obeh Mangartskih jezer ter Jezerske planine se vzpnem skozi Plazje do Klanške škrbine. Pot je sicer kar lepo označena, vendar pa je na več mestih precej krušljiva in vodi čez večje skalne bloke. Napotim se na greben Malih špic, do najvišje točke pa ne pridem, ker me ustavi gladka plošča, obvoza nisem našel, čeprav naj bi bil nekje nižje. No, za tistih par metrov se nisem preveč sekiral in šel nazaj na Klanško škrbino ter čez Gladki rob, kjer na enem ovinku udenem stečino, ki me kmalu privede na boljše uhojeno pot in na predvrh Skale, kjer do vrha ni videti prav prehodno. K sreči je nižje lepo omožičena pot, v pomoč sta nam celo 2 jeklenici, en skok pa se mi je zdel še posebej zoprn. Letos sem se vpisal prvi v vpisno knjigo, kar pomeni, da vrh ni ravno obiskan. Previdno se vrnem nazaj in si previdno ogledujem domnevno težko Visoko špico. Pogledujem po grapi, zgleda mi preveč strmo, zato se je lotim s smeri Malih špic, kjer so trave sicer res strme, višje pa je tudi prepadno. Sledi res previden sestop med planikami. Mimo zaprte Mangartske koče in čez Vrh Jarečice ter Rdečo glavo se povzpnem na Strmi nos, kjer počakam sončni vzhod. Družbo mi delajo koze, ki jih je precej okoli sedla. Prespim v bivaku Nogara. zjutraj se še v temi podam po Slovenski poti na Mangart ter sestopim po italijanski poti do Rateč, nato še dolga vožnja.

Hvala za informacijo. Sem prebral tudi opise, pa se zdi ta žleb precej krušljiv in navpičen.

V torek se podam z busi do Vrat. Mimo bivaka 4 se podam na JV greben Dolkove špice. Možice ujamem hitro, na drugem travnatem delu pa gredo možici precej desno. Jaz tu naredim prvo napako in prekmalu zavijem levo v izrazit žleb in se čez kamin in po zagruščenih policah vrnem nazaj do možica. Le to mi pobere več kot pol ure časa. Nato je kar lepo omožičena do melišča pod vrhom Spodnje Dolkove špice, tam pa se pojavi dvom. Jaz sem se držal preveč desno, vendar pri vseh prehodih ni presegalo dvojke. Mislim da je 2532 m le rob grebena z možicem, dejanski vrh Spodnje Dolkove špice (2541 m) pa je še malo naprej. Do vrha Dolkove špice nato ni več težav, greben je na več mestih precej širok, le ena škrbina je malo težja za preplezat. Žig je še vedno neuporaben.
Rogljica je bila znova neuspešna, zdelo se mi je preveč navpično za dvojko. Ker je še nekaj časa, se odločim za Škrlatico. Pri sestopu me ujame kratka ploha, ker pa je vreme še vedno nepredvidljivo, opustim misel o Rakovi špici. Sestopim do bivaka 4, kjer prespim. Nikogar ni bilo. Drugi dan pa grem na Križ in Gubno, ter čez Kriško steno v Kranjsko Goro na avtobus.

Okoli Kamniške Bistrice?

Vse pravilno. Vidijo se še Špičasti vrh, Muzari in Žbevnica.
Lahko nadaljuješ.

Zelo blizu. Vrh ima svoje ime.

So "klobučki" izdali lokacijo, sam se nisem spomnil, kje je točno tista lesena hiša.
No, če nadaljujem ,
Ime vrha?
Mogoče še imena vrhov zadaj?

Nekje na Paškem Kozjaku?

Vse ok. Prepuščam uganko lijaneji.

Bi rekel da je Rutarski Vršič?

Se mi je zdelo, da se mora iti kar direkt gor, vendar klinov nisem videl tam in ne vem, če bi si upal splezat dol... Ideja je bila celo, da bi šel potem z vrha proti Oltarju, ampak se mi zdi, da je še težje.
Prav imaš lijaneja. Z avtom bi šel raje kam v tujino in višje, imam planov in projektov za več stoletij zadrega.
Sem preveril še 1x in piše okoli 45 stopinj, ampak je neenakomerna strmina. Vmes je še en skoraj navpičen skok, ki je verjetno zalit pozimi. Sam nisem meril in nimam pojma, koliko je.

Odlično. Hvala za predloge. Imel sem ene ful dobre Leki, ki se niso zlagale med hojo, ker večina drugih se mi jih je.
Lijaneja, hvala za opis. Omenjen žleb sem splezal in slika 17 je nastala s stojišča nad njim. Na vrh žleba je tudi sumljiv zagozden kamen. Od tam se mi je zdelo pretežko in sem raje obrnil, kot da bi tvegal, se pa moram nujno naučit abzajlat do naslednje sezone. Štrik pa rade volje nesem.