Visoka špica 2165 in Skala 2133
|
| lijaneja21. 08. 2018 20:41:55 |
V nedeljo se z Darkom zapeljeva do malega parkinga pred zadnjim tunelom mangartske ceste z namenom, da osvojiva malo znan vrh Skala, pa so opisi tako dvoumni, da sva dve sedelci prekmalu zagrizla v strmino hriba. Ko prideva na vrh (po težavnosti dobra dvojka), takoj posumim, da sva na željenem hribu, katerega prepoznam nedaleč stran. Sam stopim še na 13 metrov nižji zahodni predvrh, kjer za sestop ni kruha. Darko predlaga južni sestop, kjer težavnosti ne bom omenjal .
Z visoke špice oba srečno sestopiva in se podava še proti Skali, kjer pod vznožjem naletiva na tri fante. Ker so mislili da sva začetnika, se je eden prijazno ponudil, da naju spremlja z vrvjo. Seveda je bil vzpon na Skalo za naju mala malca, saj se po težavnosti z malo prej osvojeno Visoko špico ne more niti malo primerjati.
Ker se nama je Mangart kar ponujal,sva še na njem zašpilila klobaso.
V koči hrana okusna, jota, ričet po 4€.
Pa še mala opazka. Če bo po Slovenski kdo malo manj pozoren v temi ali megli sestopal, je nevarno, da stopi v prazno, saj po nedavnem podoru, ko so pot preusmerili, niso odstranili treh skob, ki vodijo v prepad...
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23
| (+9) |  | |
|
|
|
|
| lijaneja28. 09. 2023 20:03:05 |
...in Male špice 2167, bi se lahko glasil naslov.
Tako lep včerajšnji dan kot pred petimi leti žal ni bil, zato je bilo tudi malo več 'tipanja'. Potem, ko z Ivom prevoziva pol Slovenije in naju prijazen oskrbnik kljub zaprtosti planinske koče postreže z dobrim čajem, malo pred pol deveto štartava najprej proti Skali. Pot je ves čas lepo sledljiva, jeklenici malo pod vrhom so najbrž napeljali Italijani, ker sta popolnoma ohlapni. Zgoraj se prav dolgo ne zadrživa, saj je uživanje na vrhu preprečevala megla. Več sreče sva imela na Visoki špici, kjer je bilo kar nekaj sonca, Ivo je v travi celo malce zadremuckal . Spet se je pripodila megla, tako, da sva imela z določanjem pravega vrha Malih špic kar nekaj težav, saj sva se najprej znašla na sosednjem (po M&M tretjem špičku v grebenu). No, čez slabih deset minut sva že stala na tapravem. Kljub že dokaj kratkemu dnevu je ostalo dovolj časa, da skočim še na Mangart, med vzponom v času ene ure sem srečal vsaj sto ljudi, ki so se (v večini s čeladami in samovarovalnimi kompleti ) vračali z vrha po italijanski poti.
Kakšnih posebnosti na turi ni bilo, sta pa drugi in tretji vrh popolnoma brezpotna, štrikca ne rabiš nikjer, so pa dobrodošle na dlaneh gumirane rokavice, saj v strmih, ostrih travah pridejo zelo prav. Med dolgim povratkom se ustaviva v Dolenji Trebuši na super kalamarih in hladnem piru.
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48
| (+9) | | |
|
|
|
|
| milesdavis28. 09. 2023 21:23:54 |
? = Rabeljske špice.
|
|
|
|
| lijaneja29. 09. 2023 20:09:50 |
Rabeljske špice skoraj zagotovo niso.
| (+1) | | |
|
|
|
|
| ločanka30. 09. 2023 06:39:29 |
lijaneja, po moje gre za greben skupine Breitkofla (nad Remšendolom oz. med Šenekom in Kopo). V sredini slike naj bi bil Montebello 1989 m. Tako nekako jaz presojam
| (+1) | | |
|
|
|
|
| lijaneja30. 09. 2023 10:21:01 |
Super. Hvala, @ločanka! Zadaj pa Trbiž.
|
|
|
|
| rokeg21. 09. 2026 23:11:16 |
Po 4h cijazenja z javnim prevozom končno štartam v Ratečah, Mimo obeh Mangartskih jezer ter Jezerske planine se vzpnem skozi Plazje do Klanške škrbine. Pot je sicer kar lepo označena, vendar pa je na več mestih precej krušljiva in vodi čez večje skalne bloke. Napotim se na greben Malih špic, do najvišje točke pa ne pridem, ker me ustavi gladka plošča, obvoza nisem našel, čeprav naj bi bil nekje nižje. No, za tistih par metrov se nisem preveč sekiral in šel nazaj na Klanško škrbino ter čez Gladki rob, kjer na enem ovinku udenem stečino, ki me kmalu privede na boljše uhojeno pot in na predvrh Skale, kjer do vrha ni videti prav prehodno. K sreči je nižje lepo omožičena pot, v pomoč sta nam celo 2 jeklenici, en skok pa se mi je zdel še posebej zoprn. Letos sem se vpisal prvi v vpisno knjigo, kar pomeni, da vrh ni ravno obiskan. Previdno se vrnem nazaj in si previdno ogledujem domnevno težko Visoko špico. Pogledujem po grapi, zgleda mi preveč strmo, zato se je lotim s smeri Malih špic, kjer so trave sicer res strme, višje pa je tudi prepadno. Sledi res previden sestop med planikami. Mimo zaprte Mangartske koče in čez Vrh Jarečice ter Rdečo glavo se povzpnem na Strmi nos, kjer počakam sončni vzhod. Družbo mi delajo koze, ki jih je precej okoli sedla. Prespim v bivaku Nogara. zjutraj se še v temi podam po Slovenski poti na Mangart ter sestopim po italijanski poti do Rateč, nato še dolga vožnja.
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34
| (+10) | | |
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.