redbull - Zadnja sporočila

Severni steber Skute spada med lažje v severni steni Grintovcev. Večina bi izbrala Jezersko za izhodišče, sam nisem istega mnenja saj ni bistvene razlike, če je start v Logarski. Z hojo sva pričela malo pred pol sedmo uro z težkimi rukzaki. S sabo sva imela vse. Pohodniki so napadali Turski žleb. Midva pa sama proti Savinjskem sedlu. Pogled iz Jezerskega sedla proti vrhu Skute je naznanil še nekaj ostankov snega. Mirne duše bi se strinjal, da nama ni potrebno tja gor. To moje mnenje je odpadlo, saj sva imela opremo dovolj tudi za morebiten spust po smeri. Vstop je desno od ledenika pod Skuto. Letos se je morda naredilo celo prvič, da vstop poteka po sodru in ne ledu! Se vsaj nekaj malega prihrani na teži zaradi derez. Pred rdečo piko nase vrževa opremo. Po rdečih pikah so pred mnogimi leti mislili narediti zavarovano pot na Skuto. Še dobro, da so to idejo opustili, hvalabogu. Plezeva blizu stene na desni, saj je tako najlažje. Po tej lažji široki gredini prideva do bolj pokončne stene. Pričenja se Severni steber. Previdno plezeva in seveda vsak oprimek , stop dvakrat na trdo preveriva. Ta prvi del stebra je bil krušljiv, sploh če nisi dovolj previden. Stopicljava kot miške, zato se ni nič krušilo. Pike zavijejo v desno v grapo in čezenj na desno stran. Midva sva z rdečimi packami za danes zaključila. Marko&Marijana sta lepo napisala, ko zavijejo v desno jih je potrebno pustiti svojo pot. Usmeriva se samo navzgor v še kar lepo gredino, ki je šla v desno. Višje zavije v levo ter spet v desno in tukaj je potrebno splezati v ozek žleb. Tiste krusljivosti , ki je bila v startu stebra tukaj hvalabogu ni bila. Tesno se je bilo gor potegniti. Na tem delu varovanje ne bi bilo slabo. Skala ni slaba v nadaljevanju. Oranžni deli skale so ampak so na desni strani. To pomeni odlom , podore ampak tega ni v smeri oz. je bolj desno. Po M&M opisu je od tukaj naprej nepretezko plezanje do vrha. Legendi sta imeli še kako prav! Na 2350m je bil res piknik plac in ker je imel Bojan od leta 2010 prav te slike lukenj na netu mi res ni jasno kje sta našla stirice,celo petico plezanja v nadaljevanju. Malce spustiva v grapo in po njej gor, kjer vidiva prvo sidrišče v smeri. Zakaj je tu sidrišče ni jasno, glede na to da v spodnjem delu stebra ni niti enega klina, ki pa res ni bilo lahko. Od tukaj do vrha res ni več težav , plezanje II stopnje. Sneg ob levi strani stebra ne predstavlja težav in še trd ni bil. Držati se moraš stebra in iskati najlažje prehode. Sever ni imel niti sapice, saj je bila napoved nekaj malega vetrica iz JZ. Po 2h45 je pa res pasal sendvič. Res sva bila vesela, saj smer ni slaba. V zimi mora biti pa verjetno lažja, sploh če sneg dobro zalije bodisi desno ali levo varijanto grape. Folka na vrhu pa kot toče, ne vem ali bodo snemali celo popoldanski film. Sestopiva po klasiki in čez Turski žleb v dolino. Lepa, nora tura, ki se vedno zaključi ob kavici in krigeljcku piva.
Smer je II 550m, a na nekaj mestih je sigurno dobra III, začetek stebra je krušljiva II.

Široka Peč-Škrlatica (10.07.21)

Vremenska napoved je bila super, čeprav se je kasneje izkazalo, da je bila manjša brca v temo glede tega, a se nisva pustila motiti. Z Davidom parkirava malo bližje kot pa , da bi pustila ob cesti v Martuljku. Malo pred peto pričneva z hojo Za Akom. Imam Alpinine stare čevlje, štejejo že 11 let in jim res zaupam glede gume in prožnosti "copata". Z Scarpinimi na katerih imam nov podplat se resnici na ljubo nisem upal na pot, saj trenutno izgledajo bolj za pohode proti Celjski koči. Sigurno gre za več cm debeline in nimaš stika z skalo, zato takšni sigurno niso za plezarijo, kjer moraš zaupati čevlju, predvsem pa sebi. Ni bilo mrzlo, prevroče pa tudi ne. Že stojiva pred ostenjem Široke Peči, ki vzame dih. Snega v grapi ne bo zmnjakalo in sva vstop iz zasneženega dela na kopen del vzela po najboljšem občutku. Nisva šla do konca kot je original smer,ampak sva vstopila že nižje v levo, saj je bil lažji prehod. Čez rušje se kobacava in višje prispeva na prej omenjeni original. Cepin je obvezen, priporočam seveda , da se naj ima dereze. V steni, kjer naju je čakal skok III+ sva se varovala. Nekaj snega v primerjavi od zadnjič je že skopnelo, a še ga je dovolj pri hoji po amfiteatru. Nekaj sonca, drugače pa meglice, bi lahko rekel kar megla. Nisva hitela, ampak sva bila še kar hitro na vrhu 3.30. Držala sva konstanto in se nikjer nisva predolgo zadrževala, saj gre za zelo dolgo prečenje. Lepa plezarija proti Dovškem Križu z enim abzajlom. Dobro poznam, saj smo bili zadnjič tukaj. Lepo sva napredovala, seveda je David naju lepo zapisoval v vpisno knjigo. Že četrtič letos stojim na Dovškem Križu, res neverjetno. Kakšen bi se našel in rekel: kaj hudiča si pozabil tukaj? Nadaljujeva do vrha Jugove grape in se usmeriva po grebenu naprej, normalka gre levo dol. Ni slabo, vendar mora biti vsak korak previden. Na zadnjem stolpu z možicem pa malo drugače ubereva smer in greva naprej pogledati, če se kje skriva klin za abzajl. Poglej si ga, bil je skrit za skalo, zadnja leta imamo kar dober "voh" za takšne stvari. 40m štrika je bilo krasnih, naju lepo pripelje do konca zajede. Ne smem pozabiti, kako je na desni strani lepo prežvekoval travo en lep kapitalc. Naprej sva imela bolj ali manj sprehod do Velikega Oltarja, kjer sva nekaj malega pojedla. Bilo je megleno, prav ni bilo vročine. Tu in tam bi si že skoraj zaželel rokavice. Sestop z Oltarja mora biti maksimalno previden, saj ne gre za lahkotne smeri. Tam, ko se začne vzpenjati je pa še kar lepa flika snega. Sem jo po desni obšel, David pa po levi. Če sva že dvakrat pa dajma še tretjič se povzpeti kar na greben. Normalka gre v desno. Na grebenu so res ozki, koničasti stolpi. Se človk vpraša, a bo to držalo? Mora! Na koncu je še obvezen en abzajl. Še nekaj plezanja in stojiva na Visokem Rokavu. Kolega Franc z prijatelji nama pusti pločevinki Isotonica. Naredili so lep vzpon skozi ozebnik, čestitke, predvsem Sonji. Ni si kar tako, dobra plezalka. Sva si dala kar tanke jakne gor, ni bilo sparine. Lansko leto sva z Denisom odplezala greben financarjev, zato naju tudi megla ni zmotila. Greben sem si dobro zapomnil. Sva že pri prvem štantu, lepo zračen abzajl. 40m vrvi je za celoten greben dovolj. Previdno se spuščava in sva pri luski. Še nekaj krušljivega spusta, desno okrog roglja in na desni se nama priklanjajo cigare, žaga, tudi žandarji so jim stari mački pravili. Juševa, Dragova, predvsem pa Jovanova pripovedovanja čez to prečenje so nepojemljiva. Vse poti, smeri je lepo prikazal. Plezava na prvi stolp, ki je kar III. Skala še kar vredu. Abzajlev je kar veliko in če ga ne vem kako ne "serješ" potem jih z lahkoto najdeš. Za vsak slučaj pa še pustiš kakšen rezervni štrik zraven. Stolpo je ogromno na katere se vzpenjaš in spusščaš. Po petem abzajlu pa je prišel na vrsto tisti malce težji del, kjer se varujeva. David prvi pleže, ga varujem in kasneje obratno. Gre res za zanimiv, nič kaj lahek del. Desno po polici v zajedo in po njej navzgor. Naslanjanje na roke, noge je neizbežno. IV je sigurno. Na vrhu tega je zdaj najia vrv za naslednje, lažje se bodo varovali. Še enkrat se spustiva, prečno previdno do zadnje previsne stene in tukaj naju čaka zadnji sedmi abzajl. Lepo previsno spuščanje. Skala za nadlajni vzpon do vrha Škrlatice je dobra, le pred zadnjim delo smer zavije v levo in po polici v škrbino. Po njej na vrhnji del in le še sprehod do Kraljice. Po malo manj kot 12. urah od avta stojiva na vrhu oz. velegrebensko prečenje Martuljških gora se je zaključilo. Bila sva srečna, seveda utrujena. Z nekaj pavze, a bo seveda potrebno z vrha v dolino. Je kar letelo v Vrata, bil sva v uri in štirideset minut, ne bi si mislil. Tjaša naju je že čakala z prevozom. Res je noro prečenje na katerem nisva brskala po netu, ampak misli posvetila samo tem prečenju, le tako se lahko varno vzpenjaš, spuščaš. Sremenil bi le, da bi bilo malce lepše vreme, predvsem kaj več od razgledov na vse te preplezane stolpe.

Prehod je normalen , dober znak za planince

Sigurno vetrovno

Da je leva stran zalita je pa konkretno zasneženo . Lepo, srečno

Na "pretege" se morajo dilati. Nekako tako je že zdaj, da te kmet skoraj že čaka z vilami oz. redarjem

Kaj ste pa mislili , da je dovoljeno? Isti drek kot tisti pr.znak v Kamniški Bistrici za višje. Kdor to upošteva pa naj oz. bo le v zimi obiskal našo najvišji ležeči dom, saj je normalen start iz Radovne. Zdaj , da bi kdo pricel iz Kurje vasi bi bil pa že absurd . Kakorkoli je pa lepo ,ker ni gneče . Redni obiskovalci se ne obremenjujejo kolikor mi je znano in prav je tako

Stanje je normalno kot lansko leto takšen čas, le malce prej je potrebno parkirati in ne čisto na koncu pri Lesi. Pred tednom so z škornji hodili nekaj sto metrov do pričetka gozda, ki gre navkreber. Vode je bilo nepojemljivo ogromno. Kakšni občinarjem, policistom se pa verjrtno zdaj ne ljubi gor vozit in talat listeke.

Drugače pa je ena dolina manj, ko bo folk študiral kam ne sme zaviti Nič slabega, mislim da je dovolj drugih lepih dolin. Za kakšno severno steno Triglava pa mislim , da ni hudiča , da bi bil kakšen problem tja priromati

Super, vendar tisto kratko feratico pod Vevnico bo pa res potrebno malo dodelati . Še dobro, da tisto sploh drži

V letošnjem letu sem tudi sam bolj dolinar, tako da kaj veliko ti ni potrebno vedeti , da ugotoviš stanje .

Da pa ni snega! je pa kar novica.
Kar je snežilo čez vikend, je samo kakšno uro ali dve za tem že bilo vse kopno. Prehajamo v jesen, tako da zdrava kmečka pamet pove, da oktobrski sneg se ne obdrži

Ja Bojan , fajn bi bilo , samo tole pri nas bo težko vodo pilo. "Nadrejeni" bodo težko tole pogruntali , mogoče bi jih pa bilo dobro malo razsvetliti

Čestitke,perfektno

Niso ene boljših objav, ampak tvoje reportaže so najboljše Tone
srečno

Do sedlca je veliko lažji dostop iz kontra smeri(Martuljka), tle gor v poletnem času sploh ni za hoditi, v zimi ni problem. Drugič boljše obiskati VMP, lažji oprijem skale kot pa v tem šodru
srečno

V notranjosti je pa morbit tako , da te preneha tiscati