silvo1952 - Zadnja sporočila

Z Rudnega polja smo se preko Krucmanovih kont podali po cesti pod Mali Selišnik in nekoliko naprej pričeli vzpon po pobočjih gozda v smeri prehodov na Debeli vrh in Veliki Selišnik ter po strmih pobočjih pod vzhodno pobočje ter iz dolinice na južna pobočja in se povzpeli na vrh.
Smučali v smeri vzpona večinoma po ojuženem snegu.
V gozdu je sneg poln vejic, iglic in mahu in ga počasi pobira. Več na:
https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Novosti/veliki-seli%c5%a1nik

V ponedeljek sva se s s prijateljem zapeljala na Rudno polje in naredila smučarsko turo na Draški rob. Z nekaj sreče in iznajdljivosti sva na smučeh se povzpela po gozdu v dolinico med dolinama pod Kačjim robom in Malim Selišnikom in po izstopu iz doline hodila med vzpetinicami in dolinicami pod Draški rob. Povzpela sva se na rob, na Vrh Draškega roba tokrat zaradi vetra in golega pobočja nisva šla. Smučala sva po poti vzpona.
Več na: https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Novosti/dra%c5%a1ki-rob

Danes z Ljubelja na Begunjščico po Šentanskem plazu. Na plazu sem izkoristil travnate jezike in se ob steni Begunjske Vrtače povzpel na vzhodni izhod s plazu, kjer je bil trop ovac, mimo katerih sem šel na vrh. Sledila je hoja na Veliki vrh, kjer je bilo že nekaj pohodnikov. Julijci in Košuta sta bila slabše vidna, vrhovi nad Zelenico pa so se videli odlično. Vrnil sem se po poti vzpona in sestopil z zahodnega izhoda plazu nazaj na Ljubelj. Poleg številnih cvetic sem videl dva gamsa. Lepa tura je hitro minila in sem jo zaključil še pred opoldansko vročino.

Na Rudnem polju sva upoštevala omejitve zapisane z znaki in besedili na tablah. Do 15.6. je še dovoljena vožnja proti Uskovnici, odcep za planino Konjščica je zaprt z znakom prepovedi vožnje in zato parkiranje na koncu ceste ni mogoče... O smiselnosti takih omejitev pa nima smisla razpravljati. Tako sva kilometer več pešačila kot v preteklosti. Naredila sva standardno pot preko planine Konjščice na Jezerce, Studorski preval in na Tosc ter se po isti poti vrnila na izhodišče. Razveseljevalo naju je številno gorsko cvetje, razgledi zaradi visoke vlažnosti zraka niso bili idealni a še vedno lepi. Pot lahka in brez posebnosti.

Za prvi vzpon v juniju smo izbrali vrhove nas Lipanco. S parkirišča Pri Rupah smo se povzpeli na planino Lipanca, kjer nas je pričakala trata polna gorskega cvetja. Stopali smo po stezicah nad planino, prišli do kala in nadaljevali pot na pobočje Mrežc, od koder so lepi razgledi, ki razveseljujejo srca obiskovalcev. Venomer smo fotografirali tako gore kot cvetje, ki ga je resnično obilo. Z vrha Mrežc smo se spustili in povzpeli na sosednji Lipanski vrh ob številnih lepih jegličih v stenah obeh gora. Sledil je spust in vzpon na Kredarico, pa spust in vzpon na Brda ter nato obisk še dveh vrhov, Okrogleža in Debele peči. S tem smo zaključili pot po vrhovih nad planino. Vrnili smo se na Lipanco in po jutranji poti nato še na izhodišče.

Pravi čas na pravem mestu, sva ugotavljala s sinom, ko sva se povzpela na Hanževo sedlo in občudovala paleto spomladanskega in clusijevega svišča. Še več sreče sva imela na pobočju Košutice nad Hanževem sedlom, kjer cveti ogromno lepega jegliča. Toliko cvetočega avriklja še nisem videl.
Kdor utegne, naj izkoristi te dni in ne bo mu žal, če se bo povzpel preko Hanževega sedla na Košutico in občudoval lepoto cvetoče narave.

Včeraj so naju na poti na Zelenico spremljali veter, sonce in pri povratku oblaki. Dom na Zelenici je bil zaprt. Prijetno pot sva nadaljevala na Smokuško planino, se preko sedla Šija povzpela na Srednji vrh in pri sestopu srečala prve planince. Vrnila sva se na Zelenico, se povzpela na Vrh Ljubeljščice in Spodnji plot ter se nato vrnila na Ljubelj. Lep izlet, ki ga priporočam vsem z nekaj kondicije.

Včeraj iz Razdrtega po strmi poti na Nanos, nazaj po položnejši. Obiskovalcev veliko. Vreme sončno in vetrovno. Lepa kratka tura.

Še en posnetek.

Včeraj sem pohitel na Veliko planino, da ujamem v objektiv pomladno vijoličasto idilo planine. S parkirišč so se vile kolone obiskovalcev in treba je bilo poiskati mir izven običajnih poti. Srečal trojico kolesarjev in dobil koščka čokolade. Hvala, je bila odlična. Od Marijanih njiv do vodohrama sem stopal sam, naprej v koloni do Gojške, kjer sem šel na Bukovec pogledat vijoličaste preproge, fotografiral žafrane in teloh, stopil na zadnji sneg in se povzpel na Veliki in Mali vršič, od koder se je vila kolona proti Velikemu stanu. Povzpel sem se med žafrani na Poljanski rob in nadaljeval na Mali stan. Sestopil sem ob srečevanju številnih obiskovalcev nazaj na Rakove ravni. Žafrane bo kmalu zamenjalo drugo cvetje. Napišite, prosim, ime cvetice na fotografiji 2025.04.21.115? Hvala.

Napoved močnega vetra in oblačnost sta botrovala izbiri današnje ture. Do izhodišča pri pruhu nad Slevom sva se pripeljala in od tu pričela hojo že v vetrovnem a še sončnem dnevu. Po kolovozu sva prečila planino Ravne senožete in se podala na stezico proti planini Osredek. V skalah in travah na strmem pobočju cvetijo lepi jegliči, do katerih sva se tudi povzpela. Del poti je odneslo, a na srečo je tam še trdno vpeta pletenica, ki je omogočila, da sva prešla nevarno mesto (potrebna je sanacija poti, pod nogami ni več steze). Nadaljevala sva pot do Osredka, predahnila in se nato povzpela na greben gozda ter pod in po njem na Planjavo, kjer je močno pihalo in zato sva hitreje kot sva nameravala nadaljevala pot na Kamniški vrh s fotografiranjem oblakov nad visokimi gorami. Veter je pridobival na moči in z vrha sva hitro sestopila, prečila pobočje in se vrnila preko Ravne senožete na izhodišče ture.

Včeraj smo za izhodišče ture izbrali Vršič. Zjutraj je bilo ob cesti parkiranih polno avtomobilov. Proti Grebencu se je vila kolona pešakov in smučarjev, medtem ko smo mi šele stopili na sneg in pričeli vzpon, dva na smučeh, dvojica pa s smučmi na nahrbtnikih. Pod izhodom na Grebenc pa smo že vsi nosili smuči in tako nadaljevali hojo vse do vrha Male Mojstrovke z izjemo prijatelja, ki je ponovno stopil na smuči. Na vrhu je mrzlo pihalo, a kljub temu je bil vrh dobro obiskan. Razgledi dobri, sneg ravno prav odjenjan in smuka z vrha v Drevesnico idealna. Seveda pa je spodaj že bil pravi spomladansko ojužen sneg vse do steze, kjer so smuči romale na nahrbtnike in smo jih nosili do avtomobila.

Po dveh letih smo se vrnili na Dobrač. S parkirišča smo stopili čez cesto in že bili na smučeh. Vzpon smo naredili po številnih sledeh predhodnikov. Srečali manj ljudi kot smo pričakovali. Zjutraj pomrzjen sneg, ki se je kasneje spremenil v idealni putrček. Mrzel veter nas je sicer hladil, a nas ni pretirano motil. Z vrha smo tokrat smučali malce drugače kot v preteklosti. Tako smo se med drugim spustili do gozdne meje proti jugu. Menjali smučanje in hojo in se povzpeli na vrhove, s katerih smo imeli idealne razmere za smučanje. Predvsem pa smo uživali na snegu.

Danes hoja na domači vrh. Zrak po dežju čist z lepimi razgledi, pot kot običajno prijetna. Srečal nekaj pohodnikov.

Prvi spomladanski dan sva izkoristila za obisk Pokljuke in verjetno zadnje smučanje od avta do avta. Toplo sonce hitro pobira sneg, na nekaterih delih so že kamni, danes pa so tam že kopnine. Preko planine Zajavornik sva se povzpela na planino Lipanca in nadaljevala hojo na smučeh na Spodnja Brda, se podala med kuclje, uživala na beli opojnosti in nadaljevala vzpon na vrh Brd.
Na vzponu srečala turnega smučarja, več pa pri smučanju z vrha. Na vrhu razgledi, ki jemljejo sapo. Razveselili sta naju kavki, s katerima sva podelila najine dobrote. Smučala sva v smeri vzpona, se izogibala skalam in kamenju in se vrnila na izhodišče srečajoč pohodnike kot smučarje. Žal se bodo snežne razmere v naslednjih dneh poslabšale, prihaja deževje...

Ali kdo kaj ve glede razmer na cesti od Pristave do Križovca?

V mrzlem sončnem jutru sem se povzpel na Debni vrh. Številne ptice so našle svoj raj na poplavljenih travnikih. Kolovozi in steze so normalno prehodni, le na nekaterih mestih je blato. Razgledi izpod daljnovoda ekratni, s stolpa pa okrnjeni zaradi visokega drevja.