Pot se začne pred večnamenskim središčem Rinka in nas vodi desno prek lesenega mostu čez Savinjo. Na drugi strani zavijemo levo in po nekaj korakih desno strmo navzgor v gozd. Pot nas približno po 20 minutah pripelje do 700 let stare Solčavske tise. Tam stoji tudi manjša kmetija Hribarnik. Za gospodarskim poslopjem kmetije zavije pot desno v gozd na gozdno cesto/vlako. Ta vlaka višje zavije desno rahlo navzdol, naša pot pa gre navzgor po gozdu. Na deblih je opaziti tudi markacije, ki pa so od tu naprej vse manj opazne. Malo višje nas pot pripelje do po površini speljane vodovodne cevi, ki ji sledimo strmo desno navzgor do majhnega vodovodnega zajetja. Od zajetja gremo nekaj korakov še bolj desno do lepe razgledne točke. Od tu gremo nekaj deset korakov naravnost navzgor in nato prečimo približno 50 m rahlo desno navzgor. Tu pridemo na nekakšno gozdno melišče. Od tu dalje gre pot samo navzgor po melišču. Višje moramo biti pozorni na s skalo podprto veliko bukev pod ostenjem na levi strani. Malo nižje pod bukvijo opazimo na dveh skalah še kar dobro vidne markacije. Če smo to zgrešili pridemo v zatrep tega gozdnega melišča. Okrog nas nad nami je navpično ostenje, zato se samo vrnemo malo nižje in poiščemo te iskane oznake.
Pot preči v levo pod bukvijo med markiranima skalama do strmega grebena. Čeprav se nam bo mogoče zdelo, da to ni možna pot, smo na pravi poti. Po nekaj korakih strmega vzpenjanja zagledamo jeklenico, pravzaprav žico električnega daljnovoda, ki nam je v pomoč v teh zadnjih metrih do Zijalke. Ugledamo jo šele, ko smo čisto pred njo.
Pot je orientacijsko kar zahtevna. Glavna težava pri tem je, da pot poteka po gozdu. Tudi kondicijsko moramo biti vešči hoje po strmem terenu. Dobro je imeti v nahrbtniku vrv, sploh v zimskem času. |
