Gorovja / Karavanke / Hribarska (Huda) zijalka

Hribarska (Huda) zijalka

Država: Slovenija

Gorovje: Karavanke

Višina: 1140 m

Širina/Dolžina:

46,4278°N 14,682°E

Vrsta:

Vremenska napoved:

Če

Ogledov: 156.971

Priljubljenost: 54% (1553. mesto)

Število slik: 6

Število poti: 1

Število GPS sledi: 0

Opis gore:
Hribarska (Huda) zijalka se nahaja pod prepadnimi ostenji hriba Huda peč nad vasjo Solčava. Ker zapisov o zijalki ni pa samo tale pripovedka.
V starih časih so tamkaj živele vile pogorkinje, ki pa niso mogle slišati ne zvonjenja in ne žvižganja. Tega pa niso vedeli solčavski pastirji, ki so po fratah vilinje planine pasli ovce.
Nekega dne je mlad pastir iz Solčave spet nagnal na frate okrog pečine gospodarjeve ovce in krave. A da bi živine v temnih hostah ne izgubil, je privezal vsakemu govedu na vrat kravji zvonec, ovcam pa je žvižgal, kadar so se le preveč razteple po obsežnih pašnikih. Kravji zvonci so zvonili, pastir pa je žvižgal in žvižgal, da so si vile, skrite v zijavki pod pečino, zatiskale ušesa in se jezile, da bodo pastirja ubile, če ga bodo le dobile.
Tako je pastir pasel iz dneva v dan. Nekega dne pa je najlepša ovca iz njegove črede zašla na pečino, a nazaj ni mogla. Blejala je in beketala, pastirju je bilo ovce žal, pa je po strmi frati splezal do pečine, da bi rešil ovčko.
Komaj pa se je približal zijavki, so iz pečine planile razjarjene vile, ga zadavile in vrgle v brezno, kjer je z razbito glavo obležal med pečevjem. Goved in drobnica pa se je zvečer sama vrnila domov.
Naslednji dan so Solčavani odšli na frate pastirja iskat. Klicali so ga in mu žvižgali, a nihče ga ni našel. Končno je pastirjev gospodar splezal do pečine, se ustavil pred zijavko in na vso moč zažvižgal, misleč, da bo pastirja zbudil, če je v votlini zaspal. Na njegov žvižg pa so planile iz zijavke razkačene vile pogorkinje, ga potegnile na vrh skale ter ga odondod pahnile v prepad, da je z razbito glavo obležal zraven ubitega pastirja.
Solčavani, ki so slišali v dolino prestrašeno kričanje, pa na pečini niso videli nič drugega ko bele meglice in gospodarja, ki je padel s skale. Pohiteli so v pečevje in tamkaj našli njega ter pastirja, oba z razbito glavo, oba mrtva.
Od takrat solčavski pastirji nikoli več ne pasejo niti krav niti ovac na tem hribu, ki so mu vzdeli ime »Huda peč«. Rajši pasejo drugje, kjer lahko ovcam žvižgajo brez vseh skrbi, kjer lahko krave z zvonci krog vratu zvončkljajo tja v tri dni...