Ruševec z znanstvenim imenom Lyrurus tetrix je pravi simbol divjine in ohranjenosti našega visokogorja. Ta srednje velika kura domuje na zgornji gozdni meji, kjer se redki macesnovi gozdovi prevesijo v ruševje in planinske pašnike. Samec je s svojim bleščeče črnim perjem, belim podrepom in izrazitimi rdečimi obrvmi oziroma rožami prava paša za oči, medtem ko je samica rjavkasto grahasta, kar ji omogoča popolno zlitje z okolico med gnezdenjem na tleh.
V naravi so ruševci najbolj znani po svojem spomladanskem snubljenju, ko se samci zberejo na tradicionalnih mestih. Tam s svojo značilno pesmijo, ki spominja na brbotanje, in razkazovanjem lirastega repa tekmujejo za naklonjenost samic. So izjemno plahi in pozorni; ob najmanjši motnji s hrupnim prhutanjem kril zletijo v varno zavetje. Pozimi so pravi mojstri preživetja, saj si v snegu izkopljejo rove, ki jim služijo kot naravna toplotna zaščita pred gorskim mrazom.
V ekosistemu visokogorja ima ruševec pomembno vlogo, hkrati pa je zaradi svoje občutljivosti na vznemirjanje ključen kazalnik ohranjenosti gorske narave. V Sloveniji je uvrščen med zavarovane vrste, zato je srečanje z njim za pohodnika redek in dragocen privilegij. Opazovanje njegovega ponosnega koraka po snegu ali med ruševjem nas opominja na ranljivost gorskega sveta in na pomen ohranjanja miru v najvišjih predelih naših gora.
Slike:
Video:
