Veliki petelin (Tetrao urogallus)

Veliki petelin (Tetrao urogallus) je simbol divjine in neokrnjenih gorskih gozdov. Naši največji gozdni kuri najbolj ustrezajo prostrani in mirni mešani gozdovi z bogato podrastjo borovnic, ki mu nudijo hrano in zavetje. Samci so s svojo velikostjo, temnim, kovinsko lesketajočim se perjem ter značilno rdečo liso nad očmi nezamenljivi. Samice so opazno manjše in varovalno rjavo grahaste, kar jim omogoča, da med gnezdenjem na tleh ostanejo skoraj nevidne.
Najbolj znan je po svojem spomladanskem svatovanju, ko v zgodnjih jutranjih urah na rastiščih izvaja značilno petje, sestavljeno iz klepanja, tleska, drobljenja in brušenja. Čeprav gre za izjemno previdno in plašno ptico, se v naravi občasno pojavijo tako imenovani »nori petelini«. Pri teh osebkih pride do hormonskih motenj, zaradi katerih izgubijo strah pred človekom in lahko postanejo napadalni. Če na poti naletimo na takšnega petelina, se mu ne približujmo in ga ne dražimo, temveč se mirno in počasi umaknimo, saj nas lahko s svojim močnim kljunom in krili poškoduje.
Pozimi se hrani predvsem z iglicami iglavcev, poleti pa so na njegovem jedilniku plodovi in popki. Ker je veliki petelin ogrožena in strogo zavarovana vrsta, je ključno, da ga v njegovem naravnem okolju ne vznemirjamo, še posebej v času gnezdenja in v hudi zimi, ko vsako nepotrebno trošenje energije zanj pomeni nevarnost za preživetje.