Velika podlasica – hermelin (Mustela erminea)

Velika podlasica, ki ji v gorskem svetu pravimo tudi hermelin, je pravi mojster preobrazbe in eden najhitrejših plenilcev naših gora. Njena najbolj osupljiva lastnost je sezonska menjava barve kožuha. Poleti je njen hrbet rjav, trebuh pa bel, pozimi pa se v celoti prebarva v snežno belo barvo. Ta naravna prilagoditev ji omogoča, da v zasneženi pokrajini postane skoraj nevidna, s čimer se zavaruje pred večjimi plenilci in lažje preseneti svoj plen. Edini del telesa, ki se nikoli ne prebarva, je konica repa, ki ostane izrazito črna vse leto. Ta črna konica je hkrati glavni znak, po katerem hermelina ločimo od male podlasice, ki je opazno manjša in ima krajši rep brez črne konice.
Hermelinovo telo je vitko in meri od 17 do 32 centimetrov, njegov rep pa je dolg do 12 centimetrov. Samci so opazno večji od samic in lahko tehtajo do 450 gramov. Gre za izjemno gibčno, radovedno in pogumno žival, ki kljub svoji majhnosti velja za neustrašno lovko. Njen glavni plen so mali glodavci, predvsem voluharice in miši, občasno pa upleni tudi mlade zajce ali ptiče. Najraje se zadržuje v skalnih razpokah, med koreninami dreves ali v kamnitih ogradah. V naših gorah je hermelin dejavna skozi celo leto, podnevi in ponoči, srečamo pa jo lahko od nižin pa vse do visokogorskih melišč nad 2500 metri nadmorske višine.