Usnjati krešič (Carabus coriaceus)

Usnjati krešič z znanstvenim imenom Carabus coriaceus je pravi velikan med našimi hrošči, saj lahko zraste tudi do štiri centimetre v dolžino. Zaradi njegove velikosti in mogočnega videza ga med hojo po gozdnih poteh težko spregledamo, še posebej, ko se urno premika čez odpadlo listje. Njegovo telo je popolnoma črno in matirano, najbolj prepoznaven pa je po zraščenih pokrovkah s hrapavo, drobno jamičasto strukturo, ki močno spominja na videz usnja, po čemer je vrsta dobila tudi slovensko ime.
V nasprotju s številnimi drugimi hrošči usnjati krešič ne leta, saj so njegova krila zakrnela, hrbtne pokrovke pa trdno zraščene. Je pa zato odličen tekač, ki svoje dolge in krepke noge s pridom izkorišča za lov na tleh. Čeprav je najbolj dejaven v somraku in ponoči, ga v vlažnem vremenu ali v hladni senci bukovih gozdov pogosto srečamo tudi podnevi. Njegovo naravno okolje so predvsem listnati in mešani gozdovi, kjer je razširjen od nižin pa vse do gozdne meje v visokogorju.
V gozdnem ekosistemu opravlja vlogo pomembnega plenilca, saj se hrani z deževniki, različnimi žuželkami in polži. S tem ko uravnava število drugih živalskih vrst, skrbi za naravno ravnovesje v tleh. Če ga med potjo presenetite, se bo najverjetneje hitro skril pod listje ali korenine, zato je srečanje z njim vedno lepa priložnost za opazovanje enega najmogočnejših talnih prebivalcev naših gora.