Srna (Capreolus capreolus)

Srna (Capreolus capreolus) je naša najpogostejša in najbolj razširjena vrsta divjadi, ki jo pohodniki v gorskem svetu pogosto srečajo na jasah, ob robovih gozdov in na gorskih travnikih vse do gozdne meje. Njena barva kožuha se izrazito spreminja glede na letni čas, saj je poleti značilno rjavo rdeča, pozimi pa postane sivo rjava in opazno gostejša. Najbolj prepoznaven znak, po katerem jo ločimo že na daleč, je bela lisa na zadnji strani telesa, ki ji pravimo ogledalo. Gre za razmeroma majhnega in elegantnega parkljarja, ki v višino doseže do 75 centimetrov, tehta pa običajno med 15 in 30 kilogrami.
V hribovitem svetu se prehranjuje predvsem z izbranimi deli rastlin, kot so mladi poganjki, popki, zelišča in različni plodovi. Je izjemno previdna žival z odlično razvitim sluhom in vonjem, ob nevarnosti pa se pogosto oglasi z značilnim glasnim lajanjem, ki spominja na pasjega, nato pa z dolgimi in hitrimi skoki zbeži v zavetje. Ker v zimskem času v gorah hrana postane skopa, živali pa za gibanje v snegu porabijo ogromno energije, je ključno, da jih pohodniki ne vznemirjajo. S svojo prisotnostjo srna bogati gorsko pokrajino in predstavlja pomemben del naravnega ekosistema, saj je hkrati tudi glavni plen naših velikih zveri.