Snežna voluharica (Chionomys nivalis)

Snežna voluharica (Chionomys nivalis) je pravi simbol preživetja v zahtevnih razmerah visokogorja, kjer jo pohodniki najpogosteje srečajo med skalnimi podori, v meliščih ali ob planinskih kočah nad gozdno mejo. Prepoznamo jo po gosti in mehki sivo rjavi dlaki ter razmeroma velikih ušesih, ki so opazno večja kot pri njenih nižinskih sorodnicah. Njena najbolj izrazita značilnost je dolg in povsem bel rep, ki ji pomaga pri lovljenju ravnotežja med spretnim plezanjem po skalah. V dolžino zraste do 14 centimetrov, k njeni prikupni podobi pa prispevajo tudi dolge bele tipalnice, s katerimi se v temi skalnih razpok odlično orientira.
V gorskem svetu je aktivna skozi celo leto, saj ne pozna zimskega spanja in se pod debelo snežno odejo hrani s svojimi poletnimi zalogami posušenih trav ter gorskih zelišč. Je izjemno radovedna žival in pogosto se zgodi, da neustrašno pokuka izza skale, ko v svoji bližini opazi mirnega pohodnika. Prehranjuje se predvsem z zelenimi deli visokogorskih rastlin, jagodičevjem in koreninicami, zaradi svoje barve pa je na gorskih meliščih skoraj nevidna. Snežna voluharica je nepogrešljiv člen gorskega ekosistema, vsako srečanje z njo v osrčju gora pa nam razkriva neverjetno živahnost življenja v okolju, kjer so razmere za preživetje najtežje.