Škorec (Sturnus vulgaris)

Škorec (Sturnus vulgaris) je ena naših najpogostejših in najbolj prilagodljivih ptic, ki jo pohodniki pogosto opazijo na pašnikih, ob robovih gozdov in v bližini gorskih kmetij. Mladi osebki, kot je ta na fotografiji, se od odraslih močno razlikujejo po svojem enotnem sivo-rjavem perju brez kovinskega leska, ki jim v travi nudi odlično varovalno barvo. Škorec velja za izjemnega pevca in posnemovalca zvokov iz okolice, njegovo oglašanje pa je izredno živahno ter raznoliko. V dolžino zraste do 22 centimetrov in je zelo družabna ptica, ki se zunaj obdobja gnezdenja združuje v mogočne jate, ki na nebu izvajajo dih jemajoče akrobatske polete.
V hribovitem svetu ga najlažje opazimo na tleh, kjer s hitrimi koraki neutrudno išče hrano, predvsem žuželke in njihove ličinke, s čimer ima pomembno vlogo pri naravnem uravnavanju škodljivcev. Pozno poleti in jeseni na njegov jedilnik pridejo tudi plodovi ter jagodičevje, zaradi česar je v sadovnjakih včasih manj zaželen gost. Gnezdi v drevesnih duplih ali gnezdilnicah, kjer si par skrbno pripravi prostor za svoje mladiče. Škorec je delno selivka, saj se pozimi osebki iz višjih in hladnejših leg umaknejo v doline ali toplejše kraje ob obali. S svojo prisotnostjo in neutrudno aktivnostjo vedno znova popestri kulturno krajino ter nas opominja na pestrost življenja ob naših gorskih poteh.