Pozidna kuščarica (Podarcis muralis)

Pozidna kuščarica z znanstvenim imenom Podarcis muralis je verjetno najbolj zvesta spremljevalka pohodnikov, saj jo pogosto srečamo ob planinskih poteh, na skalnih gmotah in celo ob zidovih gorskih koč. Gre za vitko in izjemno gibčno žival, ki v dolžino zraste do 20 centimetrov. Prepoznamo jo po značilni rjavi ali sivi barvi z mrežastim vzorcem temnejših lis, njen trebuh pa je lahko belkast, rumen ali celo oranžen.
V naravi jo najlažje opazimo na izpostavljenih in osončenih mestih, kjer se greje na toplih kamnih. Je prava mojstrica plezanja; z lahkoto premaguje navpične stene in skalne razpoke, kjer najde varno zatočišče pred plenilci. Ob najmanjšem premiku ali sumljivem zvoku s svetlobno hitrostjo švigne v najbližjo špranjo. Zanimivo je, da lahko v nevarnosti odvrže rep, ki se še nekaj časa zvija in zamoti plenilca, medtem ko kuščarica sama varno pobegne.
Kot aktiven plenilec se hrani z različnimi žuželkami, pajki in drugimi manjšimi nevretenčarji, s čimer igra pomembno vlogo pri ohranjanju naravnega ravnovesja. Ker je izjemno prilagodljiva, jo najdemo od nižin pa vse do visokogorja, kjer sega celo nad nadmorsko višino 2000 metrov. Srečanje s to živahno kuščarico nam popestri vsak izlet v naravo in nas opominja na izjemno vitalnost živalskega sveta, ki uspeva v naših hribovitih pokrajinah.