Planinski zajec (Lepus timidus)

Planinski zajec z znanstvenim imenom Lepus timidus je eden najzanimivejših prebivalcev našega visokogorja, saj je popolnoma prilagojen surovemu življenju nad gozdno mejo. Njegova najbolj prepoznavna lastnost je spreminjanje barve kožuha glede na letni čas; poleti je rjavkasto siv, kar mu omogoča popolno zlitje s skalami in melišči, pozimi pa postane snežno bel, da ostane neviden v zasneženi pokrajini. Od poljskega sorodnika ga ločimo po nekoliko krajših ušesih s črnimi konicami in nekoliko čokatejši postavi.
V naravi ga najpogosteje srečamo v zgodnjih jutranjih urah ali ob mraku, ko se poda v iskanje hrane. Je izjemno previdna in plaha žival, ki se zanaša na svoj odličen sluh in varovalno barvo. Ko zazna nevarnost, sprva popolnoma obmiruje, če pa se mu plenilec ali pohodnik preveč približa, z bliskovito hitrostjo švigne čez skalovje. Njegove široke tace mu pozimi služijo kot naravne krplje, saj preprečujejo, da bi se pogreznil v globok sneg.
V ekosistemu visokogorja ima pomembno vlogo, hkrati pa je dragocen pokazatelj ohranjenosti gorske narave. Srečanje s tem »gorskim uhatičem« je za vsakega gornika redek in poseben trenutek, saj se večino časa spretno skriva pred našimi pogledi. Opazovanje njegove urnosti med gorskimi balvani nas opominja na izjemno vitalnost in prilagodljivost življenja v najvišjih predelih naših gora.