Planinska belka (Lagopus mutus)

Planinska belka, ki doseže dolžino od 34 do 36 cm, spada v družino poljskih kur. Je izjemna preživetnica visokogorja, ki jo srečamo na skalnih pobočjih in visokogorskih tratah na nadmorskih višinah med 1300 in 3000 metri.
Njena najbolj prepoznavna lastnost je popolna prilagojenost okolju; njeno perje se sezonsko spreminja, zato jo planinci le redko opazimo, čeprav je od nas včasih oddaljena le nekaj metrov. Pozimi je povsem snežno bela, poleti pa sivo-rjava, kar ji omogoča, da se v vsakem letnem času neopazno zlije z okolico.
Prehranjuje se z rastlinskimi poganjki, jagodičjem in žuželkami, v zimskem času pa njen jedilnik sestavljajo predvsem iglice macesna in ruševja ter brsti gorskega grmovja.
Gnezdi v začetku poletja, ko samica v preprosto gnezdo na tleh – običajno skrito med kamenjem ali nizkim grmovjem – izleže od 6 do 12 jajc. Zaradi svoje tihe narave in izjemne krinke ostaja ena najbolj skrivnostnih ptic naših gora.