Navadni gož (Zamenis longissimus)

Navadni gož z znanstvenim imenom Zamenis longissimus je naša najdaljša kača, ki v dolžino pogosto preseže meter in pol, redkeje pa celo dva metra. Čeprav njegova velikost marsikoga preseneti, gre za popolnoma nenevarno in izjemno koristno žival, ki se v naravi raje izogne srečanju s človekom. Njegovo vitko telo je običajno temno rjave, sivkaste ali skoraj črne barve, luske pa imajo značilen kovinski sijaj in so na otip povsem gladke.
V naravi ga najpogosteje srečamo v svetlih listnatih gozdovih, na sončnih gozdnih robovih ter v bližini starih zidov in skalnih podorov. Kot prikazuje fotografija, je navadni gož izjemen plezalec, ki s pomočjo svojih močnih mišic z lahkoto premaguje navpične stene, skale in drevesna debla. Čeprav je dejaven predvsem podnevi, se v vročih poletnih dneh raje zadržuje v hladni senci, v iskanju plena pa postane bolj aktiven v somraku.
V ekosistemu opravlja neprecenljivo vlogo kot naravni uravnavalec števila glodavcev, saj se hrani predvsem z mišmi in voluharji. V Sloveniji je navadni gož zavarovana vrsta, kar pomeni, da sta njegovo vznemirjanje ali namerno ubijanje strogo prepovedana. Srečanje s tem »aristokratom« med našimi kačami je za pohodnika vedno zanimiva izkušnja, ki priča o ohranjenosti narave in bogatem živalskem svetu naših hribovitih pokrajin.
Zanimivo je tudi, da je ravno navadni gož tista vrsta, ki je upodobljena na Asklepijevi palici – splošno znanem simbolu zdravništva in farmacije.