Navadna krastača (Bufo bufo)

Navadna krastača je naša največja in najbolj razširjena dvoživka, ki jo planinci pogosto srečamo ob mraku ali po dežju na gozdnih poteh in v bližini gorskih voda. Prepoznamo jo po čokatem telesu, razmeroma kratkih nogah in suhi, bradavičasti koži, ki je običajno rjave, sive ali olivne barve. Za razliko od pravih žab se krastače premikajo s počasnimi koraki ali le kratkimi skoki. Njen prepoznaven znak sta veliki strupeni žlezi za očmi, ki izločata snov za obrambo pred plenilci.
Njen življenjski prostor je izjemno raznolik, saj naseljuje gozdove, travnike in grmišča od nižin pa vse do visokogorja. Dejavna je predvsem ponoči in v vlažnem vremenu, ko se prehranjuje z različnimi nevretenčarji, kot so žuželke, pajki, polži in deževniki. Čez dan se običajno skriva v vlažnih špranjah, pod kamni ali v koreninah dreves, kjer je zaradi svoje barve skoraj neopazna.
V Sloveniji je navadna krastača zavarovana vrsta. Spomladi se množično seli k mrestiščem v stoječih vodah, kjer odlaga dolge jajčne vrvice, preostanek leta pa preživi na kopnem. Za planince srečanje z njo v naravi predstavlja zanimiv vpogled v pestrost gorskega živalskega sveta, hkrati pa nas opominja na pomen ohranjanja čistih vodnih virov.