Navadna bogomolka (Mantis religiosa)

Navadna bogomolka je ena naših najbolj fascinantnih žuželk, ki jo planinci najpogosteje srečamo na osončenih travnikih in skalnih pobočjih. Ime je dobila po značilni drži prvega para nog, ki ju drži pred seboj, kot bi molila. Čeprav je v ljudski zavesti zapisana kot živo zelena, so v naravi pogosti tudi rjavi ali sivi osebki, kar jim omogoča popolno zlitje z okolico.
Je vrhunska plenilka, ki v zasedi nepremično čaka na plen, nato pa ga bliskovito zgrabi z močnimi prednjimi nogami, opremljenimi z ostrimi zobci. Hrani se predvsem z drugimi žuželkami, medtem ko so odrasle samice znane po priložnostnem kanibalizmu, saj med parjenjem ali po njem včasih požrejo samca. Vrsta ima izjemen vid; kot edina žuželka lahko glavo obrne za skoraj 180 stopinj, kar ji omogoča popoln nadzor nad okolico.
V Sloveniji je bila nekoč značilna predvsem za toplejša primorska območja, danes pa jo zaradi segrevanja podnebja srečujemo že skoraj povsod, tudi v sredogorju. Jeseni samice na skale ali rastlinje odložijo jajčeca v značilnih penastih zapredkih (ootekah), ki čez zimo otrdijo in zavarujejo novo generacijo pred gorskim mrazom.