Menišček je najmanjši predstavnik družine sinic pri nas. Najlažje ga prepoznamo po črni glavi z značilnima belima licema in opazno belo liso na zatilju, po kateri se zanesljivo loči od vseh drugih vrst sinic. Njegov hrbet je sivkasto moder, trebuh umazano bel z rahlim rjavkastim pridihom na bokih, na temnih perutih pa sta vidni dve vrsti drobnih belih pik, ki tvorita značilni prečni progi.
Njegov življenjski prostor so predvsem iglasti gozdovi, kjer se najraje zadržuje v krošnjah smrek, jelk in borov, najdemo pa ga vse do gozdne meje v visokogorju. Je izjemno gibčna in neutrudna ptica, ki spretno pleza po najtanjših vejicah, kjer išče hrano. Prehranjuje se predvsem z žuželkami, pajki in semeni iglavcev, pozimi pa si zaloge hrane pogosto skriva v razpokah drevesne skorje.
V Sloveniji je splošno razširjena celoletna vrsta, ki pri nas tudi gnezdi, običajno v duplih ali skalnih razpokah blizu tal. Planinci ga v gorskih gozdovih pogosto prej slišite kot vidite, saj nase opozori s svojim visokim, ritmičnim petjem, ki spominja na zvok »vi-či-vi-či«. Zaradi svoje majhnosti in živahne narave je eden najbolj simpatičnih prebivalcev naših visokogorskih iglastih gozdov.
Slike:
