Kos (Turdus merula) je ena naših najbolj razširjenih in prepoznavnih ptic pevk, ki jo pohodniki srečujejo vse od nižinskih vrtov pa do visokogorskih gozdov pod gozdno mejo. Odrasli samci so nezamenljivi s svojim popolnoma črnim perjem, ki močno kontrastira z živo rumenim ali oranžnim kljunom ter ozkim rumenim obročem okoli oči. Samice in mladiči so precej manj opazni, saj je njihovo perje varovalne temno rjave barve s svetlejšimi pegami po prsih, kar jim omogoča varno gnezdenje v gostem grmovju. V dolžino zraste do 25 centimetrov in velja za enega najboljših ptičjih pevcev, saj s svojimi melodičnimi flavtističnimi motivi prvi naznanja jutranjo zarjo ali se ob večernem mraku poslavlja od dneva.
V hribovitem svetu ga najlažje opazimo na tleh, kjer s kljunom neutrudno brska po suhem listju in zemlji za deževniki, polži ter različnimi žuželkami, jeseni pa se rad gosti z jagodičevjem in sadjem. Za kosa je značilno, da po tleh poskakuje z dvignjenim repom in spuščenimi krili, ob vsakem postanku pa pozorno opazuje okolico. Čeprav se je v bližini planinskih koč in naselij precej udomačil, v gozdovih ostaja previdna ptica, ki ob nevarnosti glasno in razburjeno zaščebeta ter s hitrim letom tik nad tlemi zbeži v varno zavetje. S svojo živahnostjo in čudovitim petjem, ki odmeva med gorskimi pobočji, je kos nepogrešljiv in priljubljen spremljevalec vsakega izleta v naravo.
Slike:
