Domači prašič (Sus scrofa domesticus)

Domači prašič je nepogrešljiv del slovenskega podeželja, ki ga ob planinskih kmetijah pogosto srečamo na pašnikih ali v oborah. Žival na fotografiji s svojo svetlo, rožnato barvo kože in značilno povešenimi ušesi spominja na pasmo landrace, ki je pri nas zelo razširjena. Prepoznamo jo po dolgem telesu in čokati postavi, ki priča o dobri oskrbi v gorskem okolju.
Čeprav morda delujejo nekoliko nerodno, so prašiči v resnici izjemno inteligentne in radovedne živali. Njihov najmočnejši čut je voh, ki ga s pridom uporabljajo pri raziskovanju okolice. Z močnim rilcem neutrudno rijejo po tleh v iskanju priboljškov, hkrati pa v vročih dneh z valjanjem v blatu učinkovito uravnavajo svojo telesno temperaturo.
Srečanje z domačimi živalmi na poti vedno popestri izlet in nas opomni na tesno prepletenost gorništva s tradicijo hribovskega kmetovanja. Njihova prisotnost v gorskem svetu priča o ohranjanju domače reje, ki ostaja pomemben steber življenja na našem podeželju. Opazovanje teh družabnih bitij v njihovem vsakdanu nam približa preprostost in pristnost življenja v hribih.