Divja svinja (Sus scrofa)

Divja svinja je močna in inteligentna žival, ki jo uvrščamo med sodoprste kopitarje in je neposredna prednica domačega prašiča. Prepoznamo jo po čokatem telesu, prekritem z gosto, ščetinasto dlako temno rjave do črne barve, ter dolgem rilcu. Odrasli samci (merjasci) imajo močno izražene podočnike, ki jim pravimo klini in služijo kot orožje pri obrambi ali v boju za samice.
Njen življenjski prostor so predvsem mešani in listnati gozdovi z gosto podrastjo, ki nudi dovolj kritja, vse pogosteje pa jo srečamo tudi na obrobju kmetijskih površin. Je vsejed, ki s svojim občutljivim rilcem rije po tleh in išče koreninice, gomolje, žir ter želod, hrani pa se tudi z žuželkami, manjšimi glodavci in mrhovino. Čeprav je dejavna predvsem v mraku in ponoči, jo v mirnejših predelih lahko opazimo tudi podnevi.
Divje svinje so socialna bitja in živijo v tropih (krdelih), ki jih vodijo izkušene starejše samice. Samci so večino leta samotarji in se skupinam pridružijo le v času parjenja. Spomladi samice skotijo mladiče, ki jih zaradi značilnih svetlih prog na telesu imenujemo črtarji; ta vzorec jim v gozdnem okolju zagotavlja odlično varovalno krinko.
Srečanja s planinci so običajno nenevarna, saj se divja svinja človeku praviloma pravočasno umakne. Posebna previdnost pa je potrebna spomladi, ko imajo samice mladiče, saj jih bodo v primeru občutka ogroženosti odločno branile. Če v gozdu naletimo na divjo svinjo, ostanimo mirni, se ne približujmo in živali omogočimo neoviran umik v varno zavetje.