Črni lazar z znanstvenim imenom Arion ater je nepogrešljiv prebivalec naših vlažnih gozdov in visokogorskih pašnikov. Prepoznamo ga po značilnem, popolnoma črnem telesu, ki v dolžino lahko doseže do 15 centimetrov. Njegova koža je izrazito nagubana, ob nevarnosti pa se polž skrči v čokato obliko, s čimer zmanjša izpostavljeno površino ter se zaščiti pred izsušitvijo ali morebitnimi plenilci.
V naravi ga najpogosteje srečamo po dežju ali v vlažnih, meglenih dneh. Takrat se počasi premika čez gozdne poti in planinske pašnike, kjer opravlja pomembno vlogo pri razgradnji organskih snovi. Črni lazar je namreč vsejed, ki se hrani predvsem z razpadajočimi deli rastlin, glivami in celo mrhovino, s čimer bistveno prispeva k naravnemu kroženju snovi v tleh.
Srečanje s tem »počasnim popotnikom« na gorskih poteh nas opominja na pomen vlage za življenje v hribih. Čeprav ga marsikateri vrtičkar ne vidi rad, je v gorskem ekosistemu povsem naraven in koristen člen. Opazovanje njegovega vztrajnega drsenja čez skale in mah nam pričara mirno plat narave, ki vztraja v svojem ritmu ne glede na vremenske razmere.
Slike:
