Carar (Turdus viscivorus)

Carar je največji predstavnik družine drozgov v Evropi, saj v dolžino zraste od 26 do 29 cm. Od precej podobnega cikovta se loči po tem, da je opazno večji, ima daljši rep in bolj pokončno držo. Njegova zgornja stran telesa je sivo-rjava, trebuh pa krasijo številne izrazite temne, skoraj okrogle pege, ki so po telesu razporejene bolj enakomerno kot pri drugih vrstah drozgov.
Njegov življenjski prostor so predvsem svetli iglasti in mešani gozdovi, pogosto pa ga srečamo na gozdnih robovih, kjer gozd prehaja v gorske travnike ali pašnike. Carar je dejaven podnevi; na tleh spretno išče hrano, ki jo sestavljajo različni nevretenčarji, kot so deževniki, polži in žuželke. V zimskem času se njegov jedilnik spremeni, takrat se prehranjuje predvsem z jagodičjem in plodovi bele omele. Po svoji naklonjenosti plodovom bele omele je dobil tudi znanstveno ime (viscivorus v latinščini pomeni »tisti, ki uživa omelo«).
V Sloveniji je carar pogosta vrsta in gnezdi visoko v krošnjah dreves. Je delna selivka; medtem ko se nekateri osebki pozimi umaknejo v toplejše kraje, jih veliko pri nas tudi prezimi. Planinci ga v visokogorju pogosto opazimo ob gorskih poteh, kjer nase opozori z močnim, značilno hripavim oglašanjem, ki spominja na drgnjenje dveh suhih vej.