Beloprsi jež (Erinaceus concolor)

Beloprsi jež je naša najbolj razširjena vrsta ježa. Prepoznamo ga po čokatem telesu, prekritem z ostrimi bodicami, ter značilni svetli zaplati dlak na prsih. Čeprav so ti glodavcem podobni žužkojedci običajno temno rjavi, se v naravi občasno pojavijo tudi svetlejši primerki (kot na fotografijah), kar je posledica naravnih barvnih variacij ali manjše količine pigmenta.
V dolžino zraste do 30 cm in tehta do kilograma in pol. Je tipična nočna žival z izjemno razvitim vohom in sluhom, ki mu pomagata pri iskanju hrane. Prehranjuje se predvsem z žuželkami, hrošči, deževniki in polži, občasno pa tudi z manjšimi dvoživkami ali sadjem, zaradi česar velja za zelo koristnega prebivalca naših vrtov in sadovnjakov.
Njegov življenjski prostor obsega gozdne robove, grmišča, travnike in kulturno krajino v bližini naselij, kjer si iz suhega listja in trave gradi gnezda. Ob nevarnosti se zvije v tesno kroglo, tako da so njegove bodice uperjene navzven, kar ga učinkovito ščiti pred večino plenilcev.
Zimo preživi v zimskem spanju (hibernaciji), zato si mora do jeseni nabrati dovolj maščobnih zalog za preživetje. Planinci ga lahko srečamo v nižjih in srednjegorskih predelih, kjer nas nase pogosto opozori z glasnim šuštenjem po suhem listju ali značilnim frktanjem in pihanjem.