Grmada-Šmarna gora

mi lahko kdo pove kdo je skrbnik cerkve na šmarni gori?

V tej moči pa tudi Šmarna Gora kdaj prav pride pa še hišna gora je,poleg Toškega Čela.
Gor se odpravim iz Tacna čez Sp.Kuhinjo,zavijem levo in naprej sledim Mazijevi poti.Ta pot je poleg plezalne,nedvomno najlepši pristop na Grmado s podalšanjem na Šmarno Goro.Pot je lepo speljana čez južno pobočje Grmade,malce preko kamnitih balvanov in ozkih stečin.Na vrhu se priključi Westrovi poti iz Vikrč.Če pa hočemo do Turnca in plezalne poti,pa se tudi da preči od Mazijeve po še bolj adrenalinski stečini čez strme odseke pobočja.Zgoraj na grebenu na 600m pošteno zapiha,še bolj pa nad 650m.Vmes sem deležen posameznih kratkotrajnih ploh pa saj pravijo,da je malce prhe od zgoraj še zdravo.Na Šmarni Gori je začuda malo obiska,nekaj par pohodnikov,zato se kaj kmalu odpravim v dolino.
Vsem gornikom in urednikom Hribi-net(Roku,Tadeju...)želim v novem letu čilega,vedrega,vodniškega duha-srca,polno lepih trenutkov v gorah ter lepe božično novoletne praznike,prijetno preživete med tistimi,ki so vam še posebej dragi.

Danes nam je "višja sila" preprečila družinsko turo v Karavanke, čeprav so nahrbtniki že čakali pripravljeni . Pa sva se s starejšo hčero zadovoljili z "večno rezervno varianto" - "šmarnogorsko" Grmado. Kot običajno sva se povzpeli po Mazijevi poti, potem pa sestopili na sedlo in naprej v Tacen. Zelo zelo redko podaljšamo na Šmarno goro, ker gneče in hrupa pač ne maramo. Višina je bila ravno pravšnja, da sva pokukali iznad meglenega morja in glede na "tempo" hčere "tura" ni bila od muh .

Že dolgo obljubljen vzpon otrokom na Šmarno goro smo danes le realizirali. Pot je bila lepa, suha, le močan veter je začel briti in vršaci KSA so se popoldne začeli odevati v sive oblake. Pohod smo malce naredili tudi zaradi promocije http://www.krka.si/sl/o-krki/druzbena-odgovornost/krkine-planinske-poti, tudi na takšen način poskušava z ženo motivirati otroke za gibanje v naravi. LP Andrej

Andrej, ste dobili žig? Ker ko sem jaz takole motivirala moj podmladek, v gostilni žiga ni bilo. Razočaranje (otrok seveda :-)) je bilo veliko, a smo dobili le precej neprijazen odgovor, da je žig pač nekdo odnesel in da ga posebej za nas ne morejo narisat .

Enka,živjo! Žig od Krke se nahaja v leseni uti pri blagajni, nasproti samega vhoda v gostilno! Sicer pa, kot so mi v Krki danes odgovorili, velja tudi slika izpred gostilne. LP Andrej

Hvala, Andrej! Smo iskali žig povsod, najprej jasno tam pri blagajni naproti gostilne. In kljub temu, da piše, da za Šmarno Goro velja tud fotka, sta mala dva na vsak način hotela štempelj. In še zdaj pravita, da nimamo še nobenega... Eh, razumi, če moreš . Bomo morali gor na kak manj obljuden dan, pa bo .

Je na Južni strani še kaj snega.

Brez skrbi, le odpravi se gor! Snega ni več! LP Andrej

Današnji izlet je bil krajši, a vseeno lep in sočasno tudi dober trening. Povzpela sva se na Šmarno goro po zahtevni Pogačnikovi poti čez Grmado. Zavarovan del je kratek in ni preveč zahteven za tiste, ki so navajeni višine. Na Grmadi ni bilo veliko ljudi, kar je bilo pravo nasprotje Šmarni gori. Lep razgled je bil na Ljubljano, Kamniško-Savinjske Alpe pa so bile v oblakih. Obiskala sva tudi razstavo slik, ki si jo je bilo vredno ogledati. Vračala sva se po poti čez peske, prej pa tudi pozvonila pri zvonu želja Lp

Kljub že poznemu dopoldnevu, se odločim da grem čez Grmado na Šmarno. Pa saj ni tako vroče . Parkiram pri Lipi, na moje veselje je bila rampa dvignjena, vzrok za to ugotovim ob povratku - blagajna je bila razdrta in nekaj so šraufali po njej . Ob cesti jo mahnem proti Vikrčam in začetku Westrove. Po koncu prve runde skal, ko pot zavije rahlo levo in je majhen raven prostorček, da se malo razgledaš naokoli, zagledam desno od sebe večjo skalo, na njej markacijo, in glej zlomka, nad markacijo kača . Prou luštno je poležavala na sončni skali. Temno rjava in črna vzorčasta, fi bi rekla tako na oko cca. 25 mm. Nekaj sekund strmim v njo in tuhtam kaj narediti, no potem je gospa kača prevzela vajeti v svoje roke in začela stegovati svoj gobec , tko da sem jo urno ucvrla nazaj proti dolini! Ja če ne gre po Westrovi, bo šlo pa po kateri drugi .

Od izhodišča zato nadaljujem po Kovačevi, potem desno na Pot svobode in šele na mestu, kjer se poti priključi Mazijeva srečam prvega človeka . Po celotni poti na vrh Grmade srečam vsega skupaj 3 ljudi, pa zato toliko več živalskih primerkov, poleg že omenjene kače še kuščarja pa nekaj miši, ptičev, da letečih žužkov sploh ne omenjam

Z Grmade se spustim na sedlo in naprej proti Šmarni, kjer pa bi se človeška sorta že lahko kosala z živalsko , eh pa saj je vedno tako. Po prijetnem poležavanju na "plaži" Šmarne sledi le še prijetna pot Čez peske proti avtu.

Kača 25mm . A to je bil kak mladič od črva?

Obseg na tistem delu telesa, ki sem ga vidla na uč fi 25 mm , ne dolžine . Je bila pa zvita v klopčič, tko da ne vem za dolžino, Samo glavo sem pol še vidla, ko jo je stegnila. Spodnji del je bil belkaste barve, glava pa bolj trikotne oblike.

Glede na fotke kač, bi rekla da je bil gad. Je možno, da ga tle srečaš?

A si spregledal besedico "fi" ?

Na plezalni se gadje kar radi sončijo, letos je pa menda nekaj gužve, tako da si je tale pač našel eno bolj mirno skalco .

Ja FI mi ni šel v račun

18.08.2012.

Prvičkrat na Grmadi. Iz Vikrč navzgor po Pogačnikovi poti , do razglednika in navzdol po Westrovi poti. Super zadeva... Naslednjič bom tudi poskusil do Šmarne gore , danes ni več bilo moči.

Na pragu doma, enkrat za spremembo s fotoaparatom.Šmarna za poznavalca ne ponuja le obvezne gneče na vrhu, ampak tudi mirne, zahtevne in strme konce, kjer se ljudi ne tare. Po Pogačnikovi redkokoga srečaš, saj dol skoraj nihče ne gre tu, pa tudi sicer je strmina zagotovilo za švic, do katerega vsem ni. Preko Grmade na Šmarno, ki je obiskano gostišče z dobro ponudbo, pa nazaj dol po izboru, tokrat čez Zatrep. Malo je vsega skupaj, a za tole megleno mokroto vsaj malo okusa po spominih in željah kje višje. Ma kaj, prav v redu je!

Da ne bom prehitro doma, se po tankanju na OMV odlčim še obiskati bližnjo šmarnogorsko Grmado.Spodaj do Kuhinje se skoraj utopim v blatu, višje pa zavijem na dobro Mazijevo stezo, ki me po grebenu pripelje na vrh.Tam na klopci naredim še nekaj skledc ob posameznih vetričih od JZ in plesu redkih snežink.V dolino se povrnem kar po Westrovi grebenski poti do gostišča Kovač v Vikrčah, saj domov nisem mislil priti kot nebogljen prašič.Sledil je še zadnji kos poti po cesti od Vikrč do Tacna, kjer sem občudoval na travnikih veliko zvončkov in ljubiteljev regrada, katerega so že pridno nabirali.Slik ni, ker sem bil še sam pomanjkljivo napravljen le v kavbojke in superge s kapo in rokavicami.

Včeraj na Šmarno goro in Grmado na domači hrib.Pot sem začel iz LJ....z kolesom do Tacna in nato parkiral in nadeljeval čez Sp. kuhinjo do vrha.Nato spust do sedla in na Grmado do razglednika in spust po Westrovi na plezalni ali Pogačnikovi dol in po Mazljevi na cilj.