Vceraj, 28.12.2019 sem se odpravil na Ledinski Vrh. Parkiral sem na prodih kjer je bil samo se en avto. Pocasi proti zicnici in ze so se cutili sunki hladnega vetra. Obrnil sem proti Slovenski in Zrelu ter nadaljeval skozi rusevje, kjer se vetra sicer ni cutilo, videlo se pa je da veter s seboj nosi tudi sneg. Ko sem prisel iz rusevja se je veter tudi cutilo.
Pa sem se malo bolj oblekel, gamase, celado in masko pa spet naprej. Gaz se tukaj izgubi tako da sem se vzpenjal po obcutku in kmalu zagledal markacijo ki kaze Slovensko smer - tudi jeklenica je zunaj. Vzpel sem se se malo visje do Zrela, nataknil se ostalo opremo in poizkusil.
...pa me je kar drzalo in se ni pretirano udiralo, nisem pa ravno popikal do vrha. Drzal sem se desne (jeklenice spodaj levo so tudi zunaj) in po prvih nekaj metrih spet nasel gaz. Super, torej grem pravilno. Zleb proti vrhu je poprhan s snegom, ampak je potrebno najti nekaj da se cepini ujamejo in zlezes cez manjsi skok. Proti vrhu pa potem lazje in hitro sem bil zunaj. Ves cas pa sunki vetra in spet nic in spet veter in s tem tudi sneg malo prsi po grapi.
Proti koci sem spet izgubil gaz ampak se vseeno nisem izgubil
Sem pa gazil in si mislil uzivaj Lukito, ti samo uzivaj. Na koci zgleda vse OK, zimska soba pospravljena, notri zig, vpisna knjiga, nekaj toaletnega papirja, kozarcev. Pa sem skocil se okrog koce pogledat kako se gre naprej in videl da bo treba gaziti... dovolj bo.
Glava je prazna, srce polno in caka me se sestop ki ni najlazji, pa sem obrnil. Pred zrelom sem nataknil se popkovino in samovarovalni komplet, zataknil oba cepina na pas (za vsak slucaj) in ob sestopanju ob jeklenici preklinjal da nisem snel derez. Po prvem delu jeklenic (tako da sem obsel skalni skok) sem bil spet vesel da sem dereze pustil na cevljih in sem "odrikvercal" do dol. Po plazu se malo nizje se je cudezno pojavila tudi pot, tako da sem koncno snel dereze in vse ostalo pustil na sebi ter opremljen kot Rambo oddirkal do avta. Bilo je lepo.