Vratni rob

Tole pravzaprav sploh nisem nameravala objaviti, pa so bili ravno medvedi aktualni, pa sem se premislila. Saj srečala ga nisva, sva pa 2x na poti naletela na njegove sledi, pa ni bilo prijetno.

Do vrha pravzaprav nisva prišla, dvignila se je megla, pot se je postavljala vse bolj pokonci, na njej pa trd sneg in led, tako da brez opreme skoraj ne bi bilo varno, pa sva odložila vrh za drugič. Tudi misel na medvede je naredila svoje. Še se vrneva!

Tudi jaz sem prejšnji vikend opazil medvedje stopinje na stezi med Belo pečjo in Bičkovo skalo. Sicer dokaj majhno, verjetno je šlo za mladiča.

Včeraj je bil kar pravšnji dan za dokončanje tega izleta, saj kar ni dokončano, dela dolg. Vremena lepega sicer ni bilo, a smo na kraju ugotovili, da smo naredili dobro turo. Premagati je bilo potrebno kar hudo strmino po drsečem listju, vsak se je reševal po svoje, tako da smo rekli, da se vračamo po drugi poti. Prav hitro smo odkrili majhne roza zastavice, ki so kazale smer dražgoškim pohodnikom, nam pa prav tako, zato smo jim rade volje sledili. Ta pot gre nekako po robu in nam tako omogočila tudi pogled nazaj na Vratni rob.
Na pot markacij smo tako stopili šele na vrhu Dražgoške gore, od koder smo se spustili po skrajno desnem odcepu nazaj do izhodišča in tako naredili prav zanimiv krog.

Dobri turi smo pa nazdravili v brunarici pod Dražgošami, ki je s svojo domačnostjo prav prijetno presenetila.