Katera rožca je to?

Lojdija (Lloydia serotina)

Kratkodlakava popkoresa (Moehringia villosa)

Vrsta: Cvetje
Družina: klinčnice
Barva: bela

Ozkolistna preobjeda (Aconitum angustifolium)

Alpska mastnica (Pinguicula alpina)

Alpska latovka (Poa alpina)

Vrsta: Trave
Družina: trave

Rad malo pokomentiram malenkine predstavitve flore.

Alpski gornik je čudovit jeseni , ki se njegovi grmički obarvajo rdeče.Žal letos te priložnosri nisem imel.

Bodičnik sem že iskal kako leto nazaj tam okrog Stahovice , vendar ga nisem našel.

Pri nas rasteta dve podrsti debelolistnega bodaka. Kot vem se razlikujeta po listih. Ne poznam razlik.

Trave in praproti ne poznam .

Cvet potočne sretene je nekaj posebnega .Že ime pove , da ima rada vlažno rastišče.

Dolgolistno grabljišče poznam -najdemo ga višje kot običajnega ogerskega in še kakšnega.Hoppe v svojem priročniku omenja celo gozdnega -Knautia dipsacifolia. Nimam vpogleda v Malo floro Slovenije, d abi pogledal kako je z grabljišči pri nas.

Kratkolakavo popkoreso ne poznam dobro. Poznam pa dobro mahovnato.

Ozkolistna preobjeda je naš endemit Julijcev .O preobjedah nas je že poučila malenka.

Alpsko mastnico po domače tudi poimenujejo celinka .Uporabljali so jo za celjenje ran.

O lojdiji je 2015 je veliko povedala 2015 Apolonija. Omenil je ,da jih raste približno 20 vrst .Veliko jih raste v Aziji. Pri nas raste samo navadna lojdija. .Kot pozna lojdija je imenovana v priročniku Botanične poti Črne prsti,pa tudi na forumu Katričin okrasni vrt.

Lep pozdrav in ostanite zdravi!

Pogledal sem na moj spisek špajk , ki sem ga prepisal iz Male flore Slovenije . Imam zapisano, da jih v Sloveniji raste kar 12 vrst.Po Hoppeju sem videl, da izven naše domovine raste tudi prava špajka -Valeriana celtica , ki jo ne vidim naštete pri nas.Hoppe jo ima pod rumenimi rožami,samo po slikci ne zgleda čisto nič rumena.Po Hoppeju raste izven naših meja tudi meliščna špajka -Valeriana saliunca-je tako nizka kot naša nizka špajka. .Polovico špajk ne poznam . Travniško in gozdno bi verjetno našli po dolinah. Kje raste gomoljasta ne vem. Nekako na začetku gorskih poti-recimo tudi ko grem na Čemšenik-v vasi Kokra vidim neko belo rastočo špajko-ali gre za bezgovolistno ne vem-zmerom raste v senci na vlažnem terenu.

Čudna rož'ca, kot morska zvezda med travami, foto: J. Medvešek.

Majdag mislim, da gre za neko gobo-imenuje se veliki lovkar-Anthurus archeri.Videl sem ga tudi že letos kot tudi podobno navadno mrežnico-Clathrus ruber.Obe gobi sta res nenavadni in neužitni.Pred tremi desetletji sem se poglobil v gobji svet , vendar sem po Černobilu gobarjenje opustil.Nekaj spomina na naše gobje bogastvo pa je le ostalo

velkavrh, malenka, hvala..

http://eprints.gozdis.si/1593/1/Pohleven_veliki_lovkar.pdf

Velkavrh, dvodomna špajka je nizka rastlina, ki raste na močvirnatem terenu. Ne vem, katera vrsta je na slikah 1 in 2, ker se spodnji listi ne vidijo, malo dvomim. Na sliki 3 je že gorska špajka, na sliki 16 pa tripernata. Za hribsko ne vem, kako si jo določil, ni čisto enostavno; steblo ima gostodlakavo (tvoja ne!) sicer pa raste na suhih pobočjih. Gomoljasta špajka, ki je sicer podobna dvodomni, raste na suhem kraškem terenu (v primorju, tudi na Hr. otokih) in ima zelo okroglasto socvetje, v zemlji pa gomolje. Travniške, gozdne in bezgovolistne tudi jaz ne poznam.
Pri špajkah je sicer dvodomnost pogosta, to pomeni, da imajo ene rastline samo moške cvetove s prašniki, druge pa samo ženske rastline s pestiči, zato tudi izgledajo različno, skoraj kot dve različni vrsti.

Dvodomno špajko vedno vidim ko grem na Kamniški vrh od Ambroža-tam rastejo tudi veliki zvončki-kronce-sem preveril-nimam pa dobro celotne rastline .Hribsko sem posnel tudi na Kamniškem vrhu.Vem, da ji je po listih podobna zdravilna -baldrijan.Ti dve špajki imata edini take liste.

Braunejev petoprstnik (Potentilla brauneana)

Vrsta: Cvetje
Družina: rožnice
Barva: rumena

Je alpinska rastlina, visoka le do 5 cm. Ima majhne lističe, dolge 1-1,5 cm, ki so na spodnji strani in po robu redkodlakavi, tridelni. Steblo ima redko več kot en cvet. Venčni listi so večinoma daljši od čašnih listov.
Na visokogorskih tratah in v snežnih kotanjicah cveti sredi poletja, kmalu potem, ko se sneg raztopi.
Prisotna je od Pirenejev do Vzhodnih Alp in Karavank.

Moknati jeglič (Primula farinosa)

Pomladanski jeglič (Primula veris agg.)

Vrsta: Cvetje
Družina: jegličevke
Barva: rumena

Skupina pomladanskih jegličev ima pri nas tri podvrste.

Progasti volčin (Daphne striata)

Spomladanski kosmatinec (Pulsatilla vernalis)

Izrodna zlatica (Ranunculus hybridus)

Skalna robida (Rubus saxatilis)