| Katera rožca je to? | | |
| |
|
|
|
velkavrh
23.11.2020 | Malenka me je spodbudila, da sem pogledal kako je z mojimi jegliči.
V Sloveniji jih bomo našli kar deset . Kot je navedla malenka imamo pri pomladnaskem tri podvrste -navadnega ,sivkastega in belopolstenega.Verjetno sem vse podvrste že videl, samo ne poznam razlik.Vseeno pa sem jih le poslikal osem.Nisem pa našel še kuštravega (najde se v Smrekovškem pogorju-ne vem kje je to)in kranjskega .Po literaturi sem zasledil še dva križanca -eden se imenuje trnovski jeglič-križanec med trobentico in pomladanskim.V okolici Idrije pa se najde še križanec med avrikljem in kranjskem-ta je vsaj po slikci sodeč prelep-je modro vijoličen z belkasto pikčasto sredino.
Na celotnem alpskem področju pa raste še kup jegličev, ki ne rastejo pri nas.V literaturi zasledimo celorobega , kitajbelovega , krasnega ,piemontskega ,lepljivega ,obrobljenega ,celorobega in dlakavega .Kakšnega sem celo od teh v Italiji in Avstriji poslikal-samo jih ne ločim.
| |
|
 1 2 3 4 5 6 7 8 | |
|
| |
|
|
velkavrh
24.11.2020 | Redno pregledam kaj nam lepega in poučno predstavi malenka in seveda malo pokomentiram.
Braunejevega petoprstnika sem že videl.Moral bi pregledati posneto gradivo minulih let. V avstriji sem videl ledeniškega (ne raste pri nas), ki ima ravno tako razmaknjene cvetne lističe ali pa je bil ravno braunejev.
Progasti volčin običajno raste višje kot dišeči. Misli, da ju mešam.
Spomladanski kosmatinec je redkejši kot alpski, ki je pogost. Moral bi tudi pogledati svoje gradivo, če sem ga kdaj posnel.
Izrodno zlatico ne moremo pomešati z ostalimi zlaticami, ker ima tako značilne liste-je pa pogosta.
Robid je veliko vrst -skalna nas prav zavede s vojimi rdečimi plodovi.
Kislic ne ločim.
Topolistno vrbo poznam, ne poznam pa zelo zanimivo timijanovo.
Kipeči kamnokreč bom moral zgleda poiskati na Veliki planini, ker mi manjka v moji zbirki slikc kamnokrečev.
Meliščno pokalico in kernerjev mošnjak najdem že pred Zelenico tam okrog koče Vrtača.Tam vsko leto najdem tudi lepi čeveljc in bosenski ušivec.
Noriško deteljo bomo našli prav pod domom na Črni prsti-tu najdemo tudi srebrno krvomočnico.
O špajkah sem se že razpisal. Gomoljasto bom torej moral iskati na Krasu.
Velecvetni divjakovec bomo našli tam okrog Vodnikovega doma .
Navadno žiljka spada med čmerikovke. Mislimo , da spada med trave , pa ne.
Orličnolistni talin poznam, ni pa prav pogst . | |
|
| |
|
| |
|
|
silvij
24.11.2020 | Velecvetni ralovec (Serapias vomeracea)
Vrsta: Cvetje
Družina: kukavičevke
Barva: rdeča | |
|
 1 2 3 | |
|
| |
|
|
malenka
25.11.2020 | Silvij, vaša najdba me je presenetila. Ali morda veste, je nahajališče že poznano med botaniki od prej? | |
|
| |
|
| |
|
|
malenka
25.11.2020 | Velkavrh, ne vem, katerega misliš pod imenom ledeniški petoprstnik. Napiši latinsko ime. V knjigi Alpsko cvetje vidim samo podobnega pod imenom snežni petoprstnik (Potentilla nivea), je res nekoliko podoben braunejevemu, a cvetni lističi niso razmaknjeni kot navajaš.
Ne vem, ali je res potrebno vse pokomentirati ... ali je za širše občinstvo zanimivo, kaj si že videl/poslikal in kaj boš še moral ... brez zamere. | |
|
| |
|
| |
|
|
silvij
25.11.2020 | Malenka, nahajališče ni poznano od prej. Ko sem ob najdbi spraševal lokalne botanike katera kukavica je to, je bila najdba kar veliko presenečenje. Sicer pa je najdba opisana tudi v reviji PROTEUS številka 6, Februar 2020. | |
|
| |
|
| |
|
|
malenka
25.11.2020 | Silvij, hvala, vesela sem, da ste to čudovito odkritje objavili v reviji! Do Proteusa pridem bolj redko (ali z zamudo), redno pa botanično - Hladnikio. Se bom bolj potrudila v prihodnje, saj sedaj vidim, da je tudi na spletu.
Z idrijskimi ljubiteljskimi botaniki sem v stikih (velikokrat smo že skupaj botanizirali), samo letošnja korona je te stike precej natrgala. Upam, da bo prihodnje leto bolje. | |
|
| |
|
| |
|
|
velkavrh
26.11.2020 | malenka, videl sem ga na turi letos v Italiji -ledeniški petoprstnik--Potentilla frigida.Vsaj tako ga je prevedel dr. Lovka -našel v priročniku od Hoppeja .Rasel naj bi samo v Centralnih Alpah na suhih ,neapnenčastih tleh med 2500-3500m med skalovjem in gruščem. Rast je razpršena. | |
|
| |
|
| |
|
|
malenka
26.11.2020 | Velkavrh, Potentilla frigida je veliko bolj dlakav kot braunejev. Sicer pa, če nimaš ključa, težko določljiv kot več teh podobnih malih petoprstnikov.
Fajn bi bilo res, da objaviš sliko, a še potem bi bilo določevanje zgolj ugibanje, saj se na sliki ne vidijo posamezne podrobnosti in njihova velikost (dlake je pogosto treba gledati pod lupo). | |
|
| |
|
| |
|
|
|
|
|
|
|
| |
|
|
