Monte Chiampon - Veliki Karman

Kaj takega! Udomačen kozorog, ki vodi (z zvoncem) tole mešano čredo!

Sicer pa, Triglavski, zelo bi me veselilo (gotovo ne samo mene), ko bi tale in druge tvoje opise napisal še za rubriko "novi izleti", da bi ostali v seznamu tudi pozneje, ko človek išče dobre ideje. Saj vem, osnovne podatke napišeš tudi v tej rubriki, pa vendarle ... Daj, no ...

Ja tisti, ki ravno ne hodi okoli z zaprtimi očmi marsikaj vidi. Na tak prizor sicer ne naletiš prav pogosto, se pa kdaj tudi zgodi kaj neobičajnega.
Teh novih izletov imam jaz preprosto preveč, da bi jih še tukaj podrobno opisoval. So pa vsi opisani na nekem drugem planinskem forumu. Boste že našli, saj je nekdo o meni pred kratkim napisal že skoraj celoten moj življenjepis, čeprav ga zato sploh nisem prosil.

Se strinjam s Kriško,lahko bi opisal pod novimi izleti.Triglavski ali pa nam zaupaj ta drug forum,nismo vsi vešči vsega.
Zelo rada prebiram tvoje prispevke in mnoge lažje ture po naših gorah sem prehodila z tvojimi opoisi.Morda se podava tudi čez mejo

Lep,razgleden izlet!,drugače pa Triglavski misli verjetno na spletno stran www.gore-ljudje.net

Mukica
pojdi na forum PZ in poišči IgorZ - pa lahko bereš njegove opise pohodov v gore!
Lp

Jaz in Davide sva se povzpela danes na to goro. Avto sva pustila malo nad Gemono oziroma za slaviste nad Huminom, kjer se začne označena steza 713 in tako naredila kar nekaj višinske razlike. Pot je zelo raznolika, najlepši del je prav od sedla do vrha, kjer je nekaj jeklenic, a se ne potrebuje nobene posebne opreme. Precej je bilo vroče in liter tekočine na glavo je bilo očitno premalo, saj sem danes trpela malo žeje. Na vrhu pa je pihljalo in bilo malo mrzlo, zato se nisva dolgo zadrževala. Pozvonila sva za lepe želje in odkorakala nazaj v dolino.

Na forumu spremljam vajine poti, čestitam, vidim da sta res prava ljubitelja narave in tudi vseh detajlosti, ki vaju obkrožajo, to je to, znata živeti in uživati, srečno še naprej,lp

Hvala zvončnica, povedano iskreno so tudi mene pritegnile večkrat tvoje ture, le da nisem ničesar napisala. Upam, da si veselo preživela to veliko noč, ki vedno prinaša kaj posebnega in lepega.

Včeraj sem se tudi jaz povzpel gor. Opis poti našel na http://www.klettersteig.de/klettersteig/sentiero_attrezzato_monte_chiampon/548

Za popoldne so bile napovedane nevihte, začel pa sem šele nekaj čez enajsto. No, pred tretjo sem bil že dol. Takrat je med vožnjo nazaj v dolino, nekaj poiskušalo padati, ob kake petih, ko sem se še potepal malo po Gemoni in sosednjih krajih, se je konkretno ulilo. Pa tudi ni bilo hudega.

Cesta na izhodišče(Malga Cuarnan) se vleče še huje kot kurja čreva pa še ozka je, da se komaj srečuješ.

Pot je kar konkretno strma in čeprav je relativno kratka(2h do vrha) je kondicijsko kar zahtevna. Tehnična zahtevnost: treba je preplezati kar nekaj skalnih skokov, ki pa niso zahtevni. Pot je na krajšem mestu celo zavarovana, vendar razen na mestu, kjer je polička najožja, niti ni potrebno

Zanimivo naj bi bilo grebensko prečenje od Cuel di Lanis do Mont Chiampon(Alta via CAI Gemona). Je nezavarovano a tehnično, za izkušene seveda, ne preveč zahtevno. Zgornji portal težavnost tega prečenja ocenjuje z B po avstrijski feratski lestvici.

Epicenter furlanskega potresa 1976. pa je bil pod sosednjim Monte San Simeon, kot sem izvedel pozneje v Gemoni(mislim da v potresnem muzeju)

Mali in Veliki Karman PD Rašice

http://tomazsarc.blogspot.com/2013/05/veliki-karman-monte-chiampon-mali.html

Včeraj sva se z Davidom povzpela na Veliki Karman. Pot je zelo dobro opisal Voluhar. Edina naša različica je bila v tem, da sva do sedla sedla Predol / Sella Foredor šla najprej po desnem pobočju in sledila rumenim oznakam, nazaj pa sva sledila rdeče-belim markacijam. Med hojo navkreber sva šla mimo te planote z narcisami, na splošno pa je v tem obdobju zares veliko raznovrstnega cvetja.

Prejšnjo sredo(13.11.) sem se odpravil na sosednji Mali Karman(Monte Quarnan), ki ga od Velikega Karmana loči sedlo Predol(Foredor).

Zjutraj parkiram pri vhodu v staro jedro Gumina(Gemona) in se sprehodim skozi kratek cestni tunelček za katerim se začne pot 716(malo je treba poiskati začetek). Najprej se pot v serpentinah vzpne do križišča kjer zavijem desno(levo Monte Glemine - lep razgled na Gumin). Hodim ob pobočju, ki je popolnoma skalnato, le tu pa tam rase ven kak grm ali drevešček. Nenavadno, glede na to da sem ravnokar prišel iz gozda in da sem komaj nekje na 500 nmv. Potem se seveda spomnim na potres leta 1976, ki je prizadel te kraje. Jarek, ki je vmes med potjo in pobočjem je verjetno preprečil da bi se skale zvalile na mesto.

Že do sem pot ni bila ne vem kako strma, od tu do razcepa dveh poti na vrh(križišče s potjo 715 iz Montenarsa) pa je skoraj ravna in sploh do vrha(razen na grebenu) ni naporna(če se seveda držimo markirane poti ). Do razcepa pridem v dobre pol ure. Od tam se že vidi vrh s kapelico. Tu malo posedim nato pa se odločim za desno pot(nadaljevanje 716, levo 715), da naredim krog nazaj v Gumin. Ko hodim pa me zamika, da bi vrh naskočil kar brezpotno. Na primernem mestu zapustim markirano pot 716( ta naprej pripelje do križišča s potjo 714, kjer se gre levo na vrh). Šibka stezica, ki ji skušam kolikor se le da slediti, priča da gre za kar priljubljeno bližnjico. Je pa malo naporna in proti vrhu se je treba tu in tam malo prijeti in morda ni ravno za vsakogar. Na markirano pot 714 na grebenu stopim kake 10-15 min. pred vrhom. Kapelica na vrhu je posvečena spominu padlim v vseh vojnah. Po potresu je bila obnovljena. Dobesedno pred nosom je seveda Veliki Karman z vsem svojim grebenom do Laneža in naprej do Terske doline. Tudi greben Kobariškega stola, ki sem ga prehodil teden dni pred tem, se lepo vidi. Na jugu se razprostira neskončna ravnina. Mali Karman je v bistvu zadnji vrh čez tisoč nmv(točneje 1372) v italijanskih Predjulijcih. Od tu naprej so samo še ravna prostranstva Padske nižine. Na vzhodu se vidijo Predkarnijci in Furlanski Dolomiti.

Sestopim po drugi strani grebena do zavetišča tik pod vrhom in do ceste, ki pripelje iz Gumina. Ker zgrešim odcep poti 717, pridem do neke kmetije. Ker ne želim trapati do Gumina po cesti, skušam priti do sedla Predol(kjer je križišče s potjo 713 na katero bi prišel iz poti 717). Ker je slabo označeno spet malo zaidem a takoj ujamem nemarkirano potko(v bistvu bi moral iti direkt od kmetije navzgor). Na tej potki pa je bilo polno izruvanih dreves, ki so oteževala prehod. Domnevam, da je dva dni prej tu še močneje pihalo kot pri nas in so to posledice.

Končno pridem do sedla in križa na njem. Smerokazi na njem so zelo zanimivi. Kolikor vem iz njega pelje le ena markirana pot na Veliki Karman(Monte Cjampon), smerokazi, ki kažejo v tisto smer pa so kar trije. Po prvem smo na vrhu v 1h50, po drugem v 1h30 in po tretjem v 0h50. Kdor je dosti vozil po italijanskih cestah, ve da je tudi situacija z italijanskimi cestnimi smerokazi podobna.

Usemerim se torej na pot 713 za Gumin. Po poti dol vidim v breg še veliko podrtih dreves, nekaj jih otežuje tudi prehod po poti. Pridem do gozdne ceste, ta pa je bila na nekem mestu pretrgana saj jo je zasul plaz. Zopet iščem nadaljevanje poti 713, no potem jo ucvrem kar po neki kolesarski potki in se malo še izgubljam po brezpotjih in potem tik pred mrakom prispem do izhodišča za oba Karmana iz te smeri. Pridem do prvih hiš v Guminu nato pa po kakem kilometru pešačenja nazaj do starega jedra. To je bilo po potresu obnovljeno, a ker so v zgodovinskem stilu obnovili le glavne kulturne spomenike ostalo pa v sodobnem, spominja na podobno obnovljena nemška mestna jedra, kjer so v podobnem slogu obnavljali po vojni ko je bilo vse razrušeno.

Najprej se ustavim pri cerkvi, ki so jo na pol porušeno ohranili v spomin. Podobno cerkev sem, kolikor se spomnim, videl tudi v sosednji Pušji vasi(Venzone - na drugi strani grebena Velikega Karmana). Po piru v bližnji trgovini skočim še v muzej posvečen potresu. Tam sem sicer že bil a vseeno me prevzamejo slike porušenih stavb, ljudi pod šotori,... Zabeležene so tudi izjave ljudi. Tako je nekdo rekel: "Prejšnji dan sem ravno poplačal graditelje moje hiše, naslednji dan je ni bilo več..."

Ker je bila katedrala zaprta jo kar mahnem proti avtu in preko Trbiža(sladoled ) domov.

VanSims@:Za 717 bi moral bi vodnem zbiralniku ob cestu, bivšem napajališču za živino zaviti levo in po travi navzdol v gozd.
Razdrta gozdna cesta ne pelje do planine in kmečkega turizma, ker se na dobrih 800 m slepo konča, pač pa se potem cepi na tri krake - vsi pripeljejo do planine oziroma kmečkega turizma.
Ta kolesarska potka je pot 713, ki ima svoj začetek v naselju Sculgjelars nad Huminom. Ta se nižje cepi na dva kraka. Levi zavije naravnost dol proti centru mesta, desni gre naprej proti omenjenemu zaselku.

Malga Cuarnan sem popravil v 'neko kmetijo'. No markacije so se potem izgubile in po prečkanju nekega pašnika sem šel na desno(ker sem vedel približno v katero smer je sedlo) in ujel zgoraj omenjeno potko. Ko sem se prebil čez podrta drevesa sem prišel do markirane poti na sedlo in v 5 min do križišča.

Ne vem, če je bila tista kolesarka pot ravno 713 saj ni bila markirana(do gozdne ceste je bilo markirano). Dol sem prišel potem do neke presušene struge, jo prečil in potem desno po makadamu na tisto parkirišče, pri parkirišču pa levo na asfalt in po kake 200 m do prvih hiš. Kolikor sem gledal na zemljevidu na internetu naj bi bil to Glesiute.

Neselje Gleseute torej. Daleč stran od izhodišča. Sicer orientacijsko nikakor ni zapleteno, ampak o.k. Pot CAI 713 se od parkirišča pred mostom struge Vegliata spusti dol po strmi betonski cesti do asfaltirane ceste, ki se v serpentinah vije iz Humina proti planini Karman. Potem gre pa premočrtno zložno navzdol, najprej dvakrat ali trikrat preči omenjeno cesto k planini, nakar se cepi na dva kraka: en gre levo proti Huminu (Scugljelarsu), drugi kolovoz pa do naselja, kamor ste vi prišli. To je CAI 713, po tleh pa je obenem tudi označeno "MTB", namreč od naselja, kamor ste pršli, gre cesta potem naprej proti travnati ravnici, kjer je cerkvica sv. Neže (S. Agnese), potem pa od tam napravi ovinek v levo in obide razgledno kopo Cumelija, izpod katere se prične spučati do Ospedaletta - vojaškega muzeja na prostem. Velja si ga ogledati. Tam je križišče poti: desno gre proti naplavinam Rivoli Bianchi, levo se spusti cesta mimo umetnega jezerca do glavne ceste za Humin. Odlična kolesarska tura!
Mimogrede: ali je pot CAI 716 naprej od križišča s CAI 715 v smeri proti CAI 714 še zaprta (na tabli ponavadi piše: "percorso inagibile")

Aha, če torej prav razumem sem bil samo malo nestrpen in ne bi smel zaviti na tisto kolesarsko pot(malo po tistem plazu, ki je zasul to betonsko cesto je bil odcep rahlo v hrib, pred njim pa narisan simbol kolesa in puščica na to pot - sicer nemarkirano). Moral bi torej iti naprej in bi prišel na cesto Gumin-Planina Karman in naprej po 713. Jaz pa sem po tem odcepu hodil po nemarkiranih poteh in verjetno prišel do spodnjega dela potoka Vegliata ga prečil in šel desno dol proti parkirišču v Glesiute, levo pa vodi verjetno ta drugi krak gor.

Desno od tega parkirišča pa sem že hodil in sicer v obratni smeri. Ko sem letos nameraval prečiti Alta Via CAI Gemona sem zgrešil odcep za Lanež(tokrat je listje zakrilo puščico na skali, ko sem lutal okoli in na koncu to ugotovil pa je bilo že prepozno saj bi me na grebenu zajela noč) sem prišel na prelaz Taccia, od tam do Ledisa in čez nek prelaz(malo pred njim odcep za Veliki Karman iz smeri Ledisa). Od tistega prelaza naprej postane pot popolnoma gorska, kot bi odrezal prideš iz gozda v skalnati svet kar je verjetno spet posledica potresa iz leta 1976. Šele ko prideš v dolino(so to Rivoli Bianchi ???) se prične kolovoz. Potem sem prečkal strugo in tam se začne pot čez sv. Nežo(Sella Agnese), ki pripelje do omenjenega parkirišča v Glesiute. Kljub temu, da nisem izpolnil svojega prvotnega cilja(kolo za nazaj sem imel v Guminu) je bil zelo lep izlet.

Kje pa je potem ta Ospedaletto? Se nanj zavije iz vrha sv. Neže? Spomnim se da se tam odcepi ena cesta... Bi si ga potem naslednjič ogledal ker bom v te kraje gotovo še kdaj prišel. Zelo lepi so...

Kar se tiče poti 716: na križišču s 715 nisem opazil nobenega napisa. Od tam sem nadaljeval po 716 naprej kake 10-15 min a sem kot rečeno potem zavil direktno po brezpotju na greben in na vrh(seveda ne zato ker bi bilo kar koli zaprto). Ne vem pa če ni potem morda naprej kaj zaprto, verjetno pa bi že pisalo na križišču.

Srednji odstavek sicer ni popolnoma jasen. Težko definiram lokacijo. Nič ne de.

Ospedaletto je prvo naselje, kjer se od ceste SS13 (magistralna cesta skozi kanalsko in železno dolino proti Vidmu) levo odcepi SP20 proti Huminu ali Guminu. V tem naselju se na trgu levo odcepi cesta, ki gre v nadaljevanju pod železniško progo, nato pa obkroži močvirnato jezerce Lago di Ospedaletto. Po 200 m izpod železnikega mostu se levo odcepi makadamska cesta, ki se prične vzpenjati proti utrdbi Forte di Monte Ercole. http://www.itinerarigrandeguerra.it/Forte-Di-Monte-Ercole

Tu se desno odcepi tlakovana cesta, ki se v loku vzpenja navkreber do vznožnja monte Cumeli in ga obide v loku do že omenjene travnate ravnice sv, Neže. Od tukaj je impresiven pogled na ostrico Monte Deneala. Pri cerkvici, gre cesta desno navzdol proti Gleseute in Huminu, levo za cerkvico pa gre stezica čez travnik in naprej po makadamski cesti proti Rivoli Bianchi, kjer imajo vojaki strelske vaje. Kadar jih imajo, tu noro bobni. Nekaj 100 m nižje od izteka makadamske ceste na prodnato ravnico grejo kolesarske kolesnice v gozd in potem v majhnih vzponih in spustih nazaj do Forte di Monte Ercole.

Včasih ne moreš tja, kamor želiš, čeravno ti zmanjka samo nekaj malega do izhodišča. Ko se že sprijazniš z "rezervnim ciljem", ti povedo, da tudi tja ne bo šlo. Potem greš tja, kamor zjutraj niti pomislil nisi, da bi šel in se imaš krasno. Pot od sedla Predol do vrha je b.p. , cesta iz Humina do sedla prav tako. Gostišče na planini je zaprto. Prijetna in razgledna tura, za mojo zverinico pravi agility Priporočava

https://tubojan.blogspot.si/2017/10/monte-chiampon-veliki-karman.html

Monte Chiampon/odločitev zanj je padla včeraj ko sva se spogledovala s njim z grebena Montemaggioreja.Greben se začne na vzhodu pri vasi Mussi in se razteza vse do Gemone- je najvišji vrh celotnega grebena,in stoji tik nad Gemono.Razgled obsega celotni greben Muzcev na severu in severovzhodu, Stolov greben proti vzhodu, Furlansko nižino vse do morske obale ter široko prodnato strugo Tilmenta in Karnijske Alpe na zahodu. Na vrhu, ki ga dosežemo tako prek zelo strmih južnih pobočij kot prek nekoliko položnejših severnih strmali, stojijo križ, zvonček in triangulacijsko znamenje.Zjutraj sva se zapelala do Gemone in na to do izhodišča pod Malga Cuarnan.

Parkiral sem pri kapelici; steza vodi od tam proti desni gor mimo novih hišic na travnato sleme Malega Karmana. Mimo vzletišča jadralnih padalcev in zavetišča na ta vrh. Dolg spust na sedlo Predol od tu poteka v senci po razriti drsni stezi. Čim pa na sedlu mimo razpela krenemo med borovce, smo hitro v kratkih rokavih. In tako približno 1,5h vse do vrha kateri je rahlo pobeljen in temu primerna je bila tudi tamkajšnja temperatura. Pot brez posebnosti, razgledi dopoldan brez oblačka. Sestopali smo mimo planine do konca ceste=parkirišča in od tam še cca 400m po asfaltu do našega jutranjega izhodišča.