Mala Tičarica

Istega dne (29.9.) sva z vnukom prečila vrhove nad DTJ ,od M.Tičarice do Zelnarice.Na zečetku in blizu poti na M.Tičarico sva našla ostanke ovce.Izgledalo je da je bila požrta ,saj je od nje ostala le koža in nekaj kosti.Kasneje je bila objavljena vest o volkovih na Pokljuki in na planinah v bližini Triglavskih jezer.Sedaj mi je tudi jasno (zato se oglašam),zakaj je neka (črno-rjava) ovca naju spremljala po vseh vrhovih.Verjetno se je počutila bolj varno.
P.s.: Nimamo le finančne krize ,temveč tudi zveri v svoji bližini ,ne da bi vedeli!

Včeraj sva se s planine Blato odpravila na Malo Tičarico.
Pot sva začela na začetku oz. koncu sankaške proge, saj je cesta naprej zaradi snega neprevozna. Vzpon sva nadaljevala mimo planine pri Jezeru do Dednega polja, kjer se tudi konča dobro uhojena gaz. Z Dednega polja sva nadaljevala proti dolini Za Kopico, po več ali manj celem snegu, ki se na osojnih pobočjih ne predira. Na manjšem prevalu med Kovačičevo glavo in Slatno, kjer se odpre pogled proti Tičaricama sva nadaljevala levo v sprva neizrazito dolinico. Od omenjene dolinice pa sva se na vrh povzpela kar naravnost navzgor po lepo prehodnem pobočju.
LP Rok in Tadej

Zjutraj se je naredil krasen dan,zato bi bil greh,da pojdem samo na poldnevni izlet v Karavanke.Namesto skal in šodra,me pritegnejo zelena prostranstva triglavskih jezer.Povzpnem se čez Komarčo,nadaljujem v smeri Lopučniške doline,kjer na poti po obilnem dežju še vedno vstrajajo luže in blato,zrak pa tako čist in krepak,da bi ga rezal-stari rek.Dvojno triglavsko jezero si je precej opomoglo,saj ga je zamenjala nova voda,onesnaženost pa odplaknila.Ker pri koči še vedno mrgoli turistov,jo mahnem kar na štapce in na razglednik Male Tičarice.Gor srečam še prijatelje iz prejšnjih vzponov.Popravim razrušeno piramido s kamenja(verjetno hud veter)in grem po Fužinski planoti mimo Pl.Ovčarija,kjer se prvič danes dodobra najem(skuše,mozzarela,paradižnik).Nadaljujem po poti mimo Vrtca,kjer je več obnovljenih stanov,pokramjam z najemniki,natočim kapnico in naprej še do Pl.Viševnik,kjer spijem pivo v zavetišču viševnik.Oskrbnica pove,da je veter fronte bil tako hud,da bi skoraj odneslo vse s hišo vred.Zjutraj je bila močna slana in nekih dva cm snežne toče na tleh.Še lep spust ponovno čez Komarčo-pot kar obljudena in razrita in domov.Prijeten izlet!

Kdor se bo potikal po planini Ovčarija,se ne čuditi domačinu svizcu,precej velikemu,ki ko ga hočeš slikat se skrije,potem pa ko jem,me pa kliče stoje na oni strani planine.Domujejo še neki neslišni ptiči,krave so pa pred dnem že odgnali v dolino.Lp-Rok!

Danes izkoristil čudovito nedeljo za obisk koče pri Triglavskih jezerih, ki je več ali manj samevala. Povzpel sem se še na Malo Tičarico. Pot je v celoti kopna in normalno prehodna. Obiska je bilo malo.

Dva tedna nazaj je bilo še kar nekaj zaplat snega.Tudi midva sva samevala.

Nič kaj ni negodovala, ko sem jo ob 3.15 prebudil z vonjem po jutranji kavi.
Izpred Koče pri Savici sva krenila ob 5 uri (13 st.C) preko Komarče, kjer so še vedno dobro vidne posledice požara izpred nekaj let.
Do Črnega jezera nama je pot popestrilo srečanje z gamsjo samico, ki je v skrbi za mladiča prhnila skozi nosnici, da se je kar pokadilo.
Pot čez Lopučniško dolino je bila prijetno hladna, prvi sončni žarki so naju dosegli pred Dvojnim jezerom. Pri Koči pri Triglavskih jezerih sva samevala dobre pol ure do prihoda prvih gornikov in nato krenila čez Štapce proti vrhu.
Sestop proti pl. Ovčarija, kjer na novo prekrivajo Smolakov brlog in pl. Viševnik, kjer v Bregarjevem zavetišču z delovno vnemo urejajo vodno zajetje in se je zato dalo okrepčati (pijača!).
Sledil je lep spust čez Dol pod Stadorjem, kjer sva sklenila krog in si v prijetno toplem Črnem jezeru ohladila razgreti glavi in utrujene noge.
Vso pot sva lahko občudovala čudovito planinsko cvetje.
Še skok čez Komarčo na odličen ričet in golaž v Koči pri Savici. Lp, GK

Včeraj sva se povzpela na Malo Tičarico.Začela sva na planini Blato(cestnine niso pobirali),nadaljevala mimo Koče na planini pri jezeru,potem preko planine Dedno polje in planine Ovčarije.Pri povratku sva obiskala še planino Viševnik.
V dolini megla,na planinah močna slana,kljub temu je sonce prijetno grelo.Narava je odeta v zlatorumene barve,razgledi fantastični.Koča na planini pri jezeru zaprta,prav tako tudi Bregarjevo zavetišče na planini Viševnik.

Pa kaka fotka je nastala?

očitno sem bil prehiter

V petek (22. 10. 2010) s planine Blato preko planin Viševnik in Ovčarija ter nato preko Prodov do Dvojnega jezera, pa preko Štapc na Malo Tičarico, nazaj na Ovčarijo in do pl. Blato. Na poti nekaj snega (v povprečju 20-30 cm, začne se nekoliko nad planino Blato), zjutraj pomrznjen (a se predira), čez dan seveda zmehčan. Vso opisano pot so že bile stopinje parih ljudi, razen od koče do Štapc, kjer so sedaj moje. Na vrhu Štapc tik pri izstopu kup snega, a jeklenice še ravno gledajo iz njega. Od Štapc do vrha Male Tičarice sneg le tu in tam, jesensko sonce, ki še ima nekaj moči, je opravilo svoje... Uživancija na kvadrat, nikjer nikogar, samo brezmejno modro nebo in toplo sonce...

Lesnik,prekrasdne fotke!

LP

Nevcica, hvala! Res, bil je čudovit dan, razmere pravšnje za hojo brez težav, tako da sem se lahko resnično razgledal in naužil samote. Tako prijetno toplo je sonce božalo... No, zdaj je gori že vse drugače... A vedno lepo!

Kako je s prevoznostjo ceste do planine Blato? Hvala-lp

Na Malo Tičarico imam lepe spomine še iz zgodnjih osnovnošolskih let. Na tej gori sem namreč prvič v živo videla cveteti planike. Od takrat je nisem več obiskala…torej je bil že čas…...Prek Komarče sva se mimo Črnega jezera povzpela do Koče pri Triglavskih jezerih, potem pa na vrh. Sestop prek planine Ovčarije in planine Viševnik ter prek Dola pod Stadorjem nazaj do Črnega jezera in spet sestop prek Komarče. Današnjo turo si bova gotovo zapomnila po nenavadno velikem številu gamsov, ki sva jih srečevala. Očitno so si tudi oni oddahnili od množic pohodnikov, ki v glavni sezoni oblegajo te kraje in se zdaj, ko je narava tam gori mirna in spokojna, sprehajajo in pasejo prav blizu označenih poti.
Razmere: pot čez Komarčo je popolnoma kopna in suha. V senčni Lopučniški dolini še leži sneg na poti, vendar hoje ne otežuje. Pot med Planino Viševnik in Črnim jezerom je precej mokra in mestoma zelo blatna! Nobena zimska oprema ni potrebna, v takem vremenu, kot je bil danes, sva še najbolj pogrešala kratke rokave in kratke hlače …Večina macesnov je že golih, je pa zato pot toliko bolj barvita in mehka, postlana z zlatorumenimi iglicami….Bil je še en čudovit dan…

Čudovito, GITA Ja, zdaj, izven sezone, je tam gori res pravi mir. Tudi zame je Mala Tičarica ena izmed zgodnjih tur, pa tudi jaz sem planike prvič videl prav ob vzponu nanjo. Prav spomnim se, kako sem naredil majhen zastoj, ko sem jih hotel slikati.

Ja lesnik, res je bilo lepo...no, jaz takrat davno nazaj še nisem hodila naokrog s svojim fotkičem, tko da zastojev ni bilo ...lepi spomini so pa vseeno ostali

Gita,ob gledanju tvojih fotk redno uživam,zadnje z Male Tičarice pa so sploh nekaj posebnega.Ni kaj,znaš fotografirati,imaš smisel za kompozicijo,motive...Seveda pa brez dobrega fotoaparata tudi ne gre.In če ni skrivnost,mi zaupaj njegovo znamko.
Lep pozdrav in še veliko lepih slikc.

Hvala, legenda! Pohvala dobro dene, čeprav moram brez lažne skromnosti priznati, da o tehniki fotografiranja nimam ravno nekega znanja (čeprav imam že dolgo željo, da si ga pridobim, ker me je fotografiranje že skoraj "zasvojilo", pa nikoli ni časa ), tako da po izbiri motiva večino dela opravi fotoaparat. In ne, nobena skrivnost ni - zadnje leto (potem, ko je prejšnji aparat končal nekje v prepadih pod steno Male Mojstrovke ) uporabljam Sony DSC-HX1 - tako kot vsak model ima prednosti in slabosti, ob času nakupa je bil to optimum pri delanju kompromisa med željami in finančnimi možnostmi. Najbolj sva bila negativno presenečena nad tem, ko sva kakšen mesec nazaj želela dokupiti polarizacijski filter, pa ga za ta model ni mogoče dobiti...

Gita, prekrasne fotke