V teh dneh v okolici novega leta, sem v nekaj dneh, ko mi ni bilo za hodit, delal na Šisernikovi poti. Že nekaj let sem se čudil in opazoval pri hoji, kako je steza prepuščena sami sebi, vsako leto bolj zaraščena. Odločil sem se, da bom jaz poskusil ,kaj napravit. Vsako krat, ko sem šel po poti, sem že videl, kaj in kako bi bilo potrebno, kaj napravit. Pred Božičem sem skopal nekaj metrov steze, na obeh koncih, ki se je steza spuščala v vlako. Nato porezal ostroge, maline in grmičevje, po vlaki do travnika, kjer se vlaka položi. Naslednji korak sva naredila z Romano od Kluka, ko steza skrene s ceste v gozd, tu je bilo dosti visečega grmovja, vej , ki so pod težo snega zapirali pot. Zadnji korak- dela sem opravil od Lakuž do priklučka na cesto, pri spomeniku. Tudi tu se je vejevje, nagibalo na stezo. Sedaj čutim zadovoljstvo, da sem napravil nekaj, kar sem načrtoval, nekaj let. Želim vam prijetno hojo, po Šisernikovi poti. LP. JanezS.