MONTE PATERNO-PATERNKOFEL

Po vzponu na Torre Toblin se po krajšem postanku pri koči Locatelli odpraviva na vrh Monte Paterna. Prvi del poti poteka po neizrazitem grebenu, potem pa vstopiva v galerijo, ki jo na začetku sestavlja nekaj manjših tunelov, nakar se začne dolg rov, kjer brez svetilke ne gre, zelo priporočljiva pa je tudi čelada. Ko se rov konča, se nadaljuje ferrata, ki ni posebej zahtevna, vendar je samovarovanje kar priporočljivo, saj so skale še bolj zlizane kot na našem Triglavu. Na škrbini, ki jo dosežemo po severni steni je še kratek, nekoliko bolj izpostavljen del z jeklenicami, potem pa je treba do vrha prosto preplezati nekaj lažjih mest. Pot je označena le z možici. O razgledih z vrha ni kaj pisati, saj so odlični. Tudi o tragediji dveh gorskih vodnikov iz časa I. vojne je zgodba znana, zato je ne bi ponavljal. Vršni del sestopa opraviva po poti vzpona, potem pa se tik pod škrbino obrneva v desno, kjer sestopiva po JV grapi in greva desno na pot, ki pelje po policah, na drugi škrbini pa prestopiva na zahodno stran, pot še vedno poteka po policah, nekatera bolj izpostavljena mesta so zavarovana z jeklenico. Na koncu naju čaka še krajša galerija, kjer je treba skoraj po kolenih. Sledi še kratek sestop na sedlo, ki je običajno polno obiskovalcev, tudi tokrat jih je bilo kar precej. Pri koči Lavaredo je seveda sledilo pivce in lepi pogledi na Tre Cime. Povratek po poti do koče Auronzo. Še podatek za tiste, ki se bi tja podali, cestnina znaša 22 €.

Lepe fotke, sem tudi sam prehodil bližnjo in daljno okolico. Dodal bi samo glede cen, cestnina je res 22 evrov, vendar če v koči prespite boste za vsak naslednji dan doplačali 5 evrov, cena dvoposteljne sobe v koči Auronzo za en dan je 60 evrov (30 po osebi), če želite imeti polpenzion pa boste doplačali dodatnih 22 evrov. V kolikor se boste v koči želeli stuširat boste plačali še 5 evrov. Ja prav poceni ni, spanje je zelo poceni glede s Cortino d Ampezzo tam so cene za sobo od 90 (ena) do 140 (tri zvezdice) evrov. lp

30.7.2020/Monte Paterno/Ferrata De Luca-Innerkofler/Izjemno lepa ferata od koče Dreizinnenhutte, Rifugio Antonio Locatelli speljana po 600 metrskem predoru je v enem delu kar zahtevna,,vse ostalo je čista uživanci

Pot začneva pri zavetišču Auronzo, ki je nabito polno z avtomobili. Tudi na sprehajalni cesti skoraj ni prostora. Višje skozi predor in po melišču je manj ljudi. Zgornji del poti po drobirju zahteva bolj previdno hojo. Vrneva se po isti poti. Zapustiva turistično območje in se zapeljeva na zahod Cortine d'Ampezzo.

Vsake toliko obiščeva vrhove kjer sva nekoč že bila. Tokrat je bil to Monte Paterno s pogledom na znamenite Cime. Če je le mogoče izbereva drugo izhodišče, da se ne ponavljava preveč. Tokrat sva prvič štartala iz doline Val Fiscalino in uspel nama je krasen krog. Po mojem mnenju je to najlepši dolinski pristop za obisk tega okoliša.

Val Fiscalina ima tri parkirišča. Najvišja dva sta plačljiva, tisto v Moos-u pa je brezplačno. Marsikdo koristi zelo pogoste avtobusne prevoze, da prihrani nekaj kilometrov hoje po cesti. Od končne postaje pa se prične pešpot do obnovljene in povečane koče Rif. Fondovalle. Tam sva zavila desno na pot 102 v smeri koče Rif. Locatelli, ki stoji na eni najlepših lokacij v vseh Dolomitih. Temu primerno je tu ogromno turizma, a cene so vseeno nižje kot pri nas. Le kako jim to uspe ?

Od tu bi lahko odšla po promenadi v smeri naslednje koče Rif. Lavaredo, a sva se odločila za obisk Monte Paterna po ferati Innerkofler. Ta je izjemno zanimiv ostanek WW1, kot še marsikaj tod okoli. Obisk vrha je bil množicam primerno počasen, so pa na dveh zahtevnejših delih uredili dvosmerni promet. Sestopila sva po zavarovani poti Passaporto in se čudila neverjetnim množicam obiskovalcev pod nama. Jesen je tu, pa še med tednom sva prišla. Ni za verjeti .

Po obisku koča sva nadaljevala v smeri jezera Lago di Cengia in koči Rif. Pian di Cengia po oznakah 104. Ta del je pokrajinsko zelo lep, pot pa prava poslastica. Široka in utrjena, kjer lahko vklopiš avtopilota in občuduješ naravo okoli sebe. Do nižje ležeče koče Rif. Zsigmondyhütte vodi precej bolj planinska pot z oznako 101, še naprej v dolino Val Fiscalino pa tista z oznako 105. Tam sva tudi zaključila krog in se odpravila proti izhodišču. Povzetek je lahko samo eden … toplo priporočam . Več v foto-zgodbi …

Kordinate izhodišča : 46.6735594N, 12.3604142E

Koliko ur sta hodila?