Velika planina

Če ga daš peskat in pobronziraš, bo zdržal še naslednjih osemdeset let!

V kleti lovi prah, a se še spomnim uporabe; tudi tak bo počakal še 100let

Nekaj današnji utrinkov s poti na Veliko planino.


Lep gorniški pozdrav.

Velika je bila včeraj dobro obiskana. Na eni strani smučarji na drugi pohodniki.

Zimsko idilo so s hrupom kvarili, zasmrajali in terorizirali stotine obiskovalcev, naduti objestneži z motornimi sanmi.
Vsakoletna zimska turistična eko ponudba.

Zimska pravljica? No, ja…

Razmere skoraj identične petkovim, le poprh se je začel kakšno minuto prej, na vrhu za stopinjo ali dve hladneje, v megli tudi Šimnovec. Sneg se je malenkostno sesedel, med Gradiščem in Šimnovcem urejena smučarska proga, smučarja pa niti enega. Zasilna sled omogoča sedaj varno prečenje planine (Domžalec-Gradišče) tudi v najhujši megli.

Smučarija se prične jutri

..včeraj pa čisto drugače, nekaj novega snega in težko pričakovan sonček.

Tudi zame je prišel na vrsto sončni dan na Vel'ki. Megla je izginila že v Kamniku, kmalu nad Vegradom je bilo moč sonca tudi že čutiti. Okrknjena podlaga vse do Mickine bajte, kjer ni več ledu, se pa pojavi na nekaj mestih pod Pirčevim vrhom. Po spustu z njega sem spet nekaj časa v kopnini, snežna podlaga se začne šele pri lesi. Pred Jarškim domom kopna le klopca, ki je pod napuščem, ob lovljenju ravnotežja se na njej tudi preoblečem. Kapa, rokavice, gamaše in derezice, vse je ostalo v ruzačku, med sprehodom do Gradišča ena sama uživancija. Presenetila me je množica smučarjev na lepo urejenem smučišču. Ker je nihalka spet zamujala, mi je avtobus speljal pred nosom. Prevoz do Calcita mi ponudi policist, ki je zaključil delo na smučišču, za kar se mu lepo zahvaljujem.