Monte Paularo in Monte Dimon

Čeprav je sonce že dobro obsijalo vrhove C d Timav in Cogliansa, smo mi parkirali v senci na planini Pramosio. Začeli smo po stezi 404 v smeri M Paulara; pobočja so sprva porasla z grmičjem, višje pa je vse več ali manj travnato. Zanimivo, da smo na grebenu med vrhovoma še našli busnice-sicer skladno z datumom bolj proti koncu roka uporabe. Na povratku z Dimona smo na sedlu Fontanafreda zavili desno in mimo vrha Crete d mezzodi prečili na 407 ter se mimo zaprte koče Morgante vrnili nazaj na planino.
Lep dan z razgledi za vikat, temperatura na 2000 okrog +15. Če se prav potrudiš in kje v stalni senci usedeš je snega tudi do ri..

Monte Dimon
V soboto sva se odpeljala najprej proti Paluzzi,potem desno proti majhni vasici Ligosullo in za tem levo proti Castel Valdaier. Pot je asfaltirana in čista. Kraj ni tako hudo obiskan kot npr. Cima Bella in monte Cocco. Dve uri netežavnega vzpona in si popolnoma v neki drugi dimenziji obdan od Karnijskih in Julijskih vršacev. Predvsem pa te taki vzponi razbremenijo, osvobodijo brezveznih bremen, ki si jih skoraj nevede naberemo v vsakdanjem življenju. Tokrat so bile razmere idealne in smuka prijetna, čeprav seveda kratka.

V nedeljo sva se ponovno vzpela na ta vrh, tokrat sva peljala s seboj tudi najino posvojeno psičko Doro. Sem vesela, ker se je hitro naučila, da ne sme teči za smučarji in skakati nanje. Tokrat je bilo kar precej ljudi in parkirišče pri gradu je bilo tako polno, da sva morala avto pustiti nekoliko nižje. Tudi tokrat idealne razmere za vzpon in spust.

Tudi jaz sem v nedeljo obiskal Nedis in Dimon. Ker sem začel zgodaj, je bilo parkirišče povsem prazno, navzgor grede sem poslušal tišino in bil na Dimonu pol ure sam in neizmerno užival Smuka imenitna

https://tubojan.blogspot.si/2018/01/monti-nedis-in-dimon-turni-smuk.html

nedelja, 19.8.2018

Za zaključek počitnic me je princeska peljala na imeniten potep po vrheh, ki sva jih že poznala, a jih s te strani še nisva obiskala. Planina Pramoiso je zjutraj samevala in na poti do vrh Dimona sva bila sama. Le na Paularu so se pasle ovce, pod njim pa je na koncu ceste zamolklo bevskal pes. Z Dimona sva se spustila do jezera, šla skoraj okoli njega in se nato mimo casere Montelago povzpela na Paularo. Tam sva imela družbo, tako moje, kot pasje sorte in predstavo, ki so nama jo odigrale ovce, ko so se glasno beketajoč selile iz enega na drugi konec pobočja. Ko sva se vrnila na Pramosio, je tam parkirišče pokalo po šivih od pločevine in ker je bilo tudi na terasi gostišča vse črno ljudi, sva se odžejala kar v bližnjem vodnjaku. Princeski sem se zahvalil za prijeten potep, katerega nekoč pozimi ponovim. Na zgornji planini je namreč bivak in nad njim Avostanis, tako, da bi dvodnevna turnosmučarska tura v teh koncih znala biti privlačna. Čudovit dan

https://tubojan.blogspot.com/2018/08/monti-paularo-in-dimon.html

Je ponovno prišel čas, da se odpravim v Karnijske Alpe. Začnem pri gradu in gor po peš poti najprej na vrh Monte Neddis in naprej na Monte Dimon ter na koncu še Monte Paularo. Pot v kombinaciji vsega še največ trde podlage...nazaj po cesti....

Danes na snidenje s soncem v Karnijce, natančneje na M. Neddis, M. Dimon, M. Paularo in do kote 2020.
Razmere: snega je zgolj za vzorec, veter na trenutke precej močan, ponekod poledenelo.
Zimska oprema ni bila potrebna.

sobota, 16.2.2019 -> turni smuk

Prekrasen dan. Snega dovolj za imenitno smuko, ki pa ob takih temperaturah ne bo dolgega veka. Zjutraj je bila snežna odeja pomrznjena in smučina poledenela, zato srenači ne bodo odveč. Pod Val di Legnanom trava in grmovje že silita skozi tanko snežno odejo, višje se sem ter tja najde kakšna skala, zato nekaj previdnosti ne bo odveč. (zaenkrat še) odlično in zelo priporočljivo

https://tubojan.blogspot.com/2019/02/nedis-in-dimon-turni-smuk.html

sreda, 8.2.2023 -> turni smuk

Počasi mi bo zmanjkalo prstov na obeh rokah, da bom zmogel našteti obiske Dimona in okoliških vrhov. Danes Nedis in Dimon turno, Paularo je bil nedolgo tega z biciklom. Snega v teh koncih ni v izobilju, prva odjuga ga bo do hišice z oddajnikom mimogrede pobrala. Višje je s snegom boljše, tam se bo dričalo še lep čas. Gor grede na začetku desno naokoli, je položnejše, potem borba z viharnim vetrom do Nedisa, od tam do Dimona malce bolje, na vrhu skoraj brezvetrje. Verjetno nagrada za vložen trud in napor, kaj lahko bi obupal, saj me je na trenutke veter pošteno zamajal. Smuka vse do hišice z oddajnikom odlična, večji del po mehkem napihanem snegu, nekaj malega tudi po spihanem, tam trdo kot kamen, vmesni kontra vzpon nazaj na Nedis kot običajno sila odveč. Vreme z izjemo vetra božansko, gneče nobene, razgledi prelestni.

Opozorilo:
Cesta je kmalu nad gostiščem Osteria al Camoscio "zaprta", prek polovice cestišča je zapora in na njej znak za prepoved nadaljne vožnje. Napisa, ki je priložen, nisem razumel v celoti, zato sem se zapeljal v Ligosullo po "navodila in razlago". Na lastno odgovornost se lahko pelješ do konca, če te na primer zanese s ceste, so stroški tvoji, prav tako policija oziroma karabinjerji pošljejo položnico. Info mi je potrdil domačin, ki je prismučal s hriba, ko sem sam začel s turo. Trenutno je cesta popolnoma kopna.

https://tubojan.blogspot.com/2023/02/nedis-in-dimon-turni-smuk.html

Sem mislila, da sedaj ni pravi čas za obisk teh dvojčkov, a sva se vseeno napotila na to pot. Pa se je izkazalo, da za lepo naravo je vedno pravi čas. In prav to se je izkazalo pri tem obisku. Prav hitro sva stopila na lepo, zeleno pot in krasno okolje naju je spremljalo po celi poti, modro nebo, sive, deloma še zasnežene gore, na področju M.Dimona pa prave planjave rumenih pogačic, da kar nisi vedel, kaj bi pravzaprav občudoval. Pa še jezerce se je tam čez prikazalo in dan je bil popoln.

Pot sva zastavila pri graščini Castel di Valdaier, na višini nekako 1350m. Nadaljevala sva nad istoimensko planino. Zapustila sva prečno pot in stopila na grebensko preko vrhov Val di Legnan, Monte Neddis, Monte Dimon in nato mimo planine Montelago proti Monte Paularo. Vračala pa sva se po makadamski cesti 404 s tem, da sva najprej sestopila še do jezerca in nato s kratko bližnjico do izhodišča.

Na vrhu in že prej po poti sva občudovala Monte Tersadio, Grauzario, Sernio, naše in zahodne Julijce, Visoke Ture proti Avstriji, praktično vse Karnijske Alpe, pogled je segal pa tudi do Dolomitov, čeprav ti niso bili v najboljši vidljivosti. A Antelao je vseeno kazal svojo, še deloma zasneženo podobo, po celi poti.

Kot običajno, se tudi tokrat nisem mogla upreti objavi množice slik.

Krasno Od tam, kjer sta zavila proti Valdaierju, imata prihodnjič samo pet minut vožnje (2km) do sedelca Forcella Lius, kjer se prične makirana pot na Tersadio (CAI 409, slabe 3h do vrha)

Lepo, krasno, rada gledam tvoje fotke in si mislim, tudi sama bi bila rada tam. Morda pa.
Pa je preveč ciljev, pa še v penzionu nisem, da bi lahko izbirala vreme med tednom. Pogačice - prekrasno.
Varen korak vama želim.
LP!