Gorjanski vrh je krasen razglednik, ki se ga vedno splača obiskati. Tudi pozimi je z ustrezno opremo lahko dosegljiv, le razmere morajo biti prave. Letos sva bila že povsem blizu njega, ko sva poleti hodila Traversato Carnico. Trasa ne gre čez njega, zato je bilo to potrebno nadoknaditi tokrat
.
Štart je bil v Kokavu, skoraj obmejni vasici z Avstrijo. Hodila sva v smeri urinega kazalca, najprej po poti z oznako 509. Ta poteka v smeri Trbiža, a se kmalu dvigne nad njega. V spodnjem delu je bila pot povsem brez snega, višje pa so se hitro pojavile prve zaplate. V sedlu Canton sva zapustila 509 in nadaljevala po 510. Ta naju je pripeljala do zgornje, skoraj vodoravne ceste. Ker je bila vožena, so bile kolesnice krepko poledenele in so male derezice čisto prav prišle. Cesto sva zapustila pri nemarkiranem odcepu za grebensko pot proti vrhu. Ta poteka ob obmejnih konfinih in je povsem netežavna. Hitro sva bila na sončnem vrhu, ki je kar klical po daljši pavzi. Sledil je spust na Gorjansko planino, po polovici razdeljeno med Avstrijo in Italijo. Razgledi so na srečo mednarodni, predvsem pa krasni
.
Povratek je ravno tako potekal po 510, le da po drugi strani pobočja. Strma pot naju je pripeljala vse do Kokava, od tam pa je bil le še kratek sprehod do izhodišča. Več v foto-zgodbi …
Koordinate izhodišča (Kokova) : 46.5154789N, 13.6151119E