V soboto sva se zapeljala do parkirišča pod Divjim jezerom z namenom obhoditi le tega in potem preko hriba Čekovnik (včasih menda tudi Zagrebenc, še prej pa njegovo ital.ime M.Senco, vsaj tako piše na kamnitem označenem vrhu), nato pa do Hleviš-908 m, ter nato spust do koče na Hleviški planini, kjer se nisva odpovedala žlikrofom, saj je vse to idrijsko območje, ki slovi prav po tem. Vračala pa sva se najprej v smeri Idrije, a sva se kmalu premislila, in krenila malo po svoje čez Vrh Strug (ali samo Strug) in se ob Rakah, kot že pri vzponu, vrnila na izhodišče.
Cela pot je potekala v barvah jesenske idile, sploh potem, ko se je sonce prebilo skozi kopreno oblakov. Najprej sva sicer stopila preko Jezernice (najkrajša slovenska reka okoli 55m) do Divjega jezera, kjer nisva oklevala jezero obkrožiti, a je bilo potrebno pri tem uporabiti malo plezalskih veščin, če nisi hotel namočiti čevljev. Od parkirišča naprej sva krenila čez viseči most čez rečico Idrijco in na nasprotnem bregu prispela do Poti ob Rakah, ki pripelje iz Idrije in je menda zelo priljubljena sprehajalna pot. Zanimivo, da sem prvič slišala za te Rake, gre tu za vodni kanal, urejen v 16.stol. za potrebe rudnika živega srebra v Idriji. Po turi pa sva se zapeljala še v smeri Lajšta, ki pa je bil že v senci. Občudovala pa sva tudi pogled na Idrijco pokrit s prelepim jesenskim listjem.
Dober izlet, če pomislim ga lahko združiš z obiskom Divjega jezera, sprehajalno potjo ob Rakah, obiskom Hleviške planine z zelo prijetno kočo, ki je stalno odprta ob vikendih in praznikih, kjer strežejo odlične žlikrofe. Poleti pa lahko izlet povežeš tudi s kopanjem v Idrijci, ki slovi kot ena najbolj čistih rek.