Pot po Svečinskih goricah

Super turca za en dan... sploh srednji del je zanimiv, ko je ob poti veliko vinogradniških kmetij, za kak postanek na deci rujnega.

Ja res je, tudi postanki so bili ob vinogradniških kmetijah za kratek klepet ampak v nedeljo sem bil samo na ,,bleifrei,, - domač jabolčni sok svečinskih kmetij je bil popolnoma dovolj...
Na katero od zanimivih točk mojih poti se ponavadi vrnem s celotno družino na krajši izlet in takrat deci-dva rujnega ni problem...

Pot po Svečinskih goricah sem objavil tudi pri prijateljih na Tekaškem forumu - na podstrani planinski kotiček in kar nekaj se jih je že na pot podalo v tekaški tehniki...

Tekaški forum - Pot po Svečinskih goricah

Čeprav to niso prave gore, je v takem vremenu, kot ga imamo zadnje dni, tudi obisk gričevja SV Slovenije pravi užitek. Svečinska pot ponuja veliko, je izredno razgledna, hoja ali tek po njej pravi blagoslov, in odlično je označena - zahvaljujoč markacistom Pd Matica Maribor. Čeprav ni krožna, se da priti brez težav do izhodišča, najlaže z malo pomoči domačinov pri izbiri najbljižje steze. Domačini so zelo prijazni, na vsaki točki z žigom so mi ponudili brezplačno pijačo, gospodinja pri Repolusku pod Plačkim vrhom pa me je celo počastila s pravkar pečenim božanskim krofom miško.
Celotna pot obsega kakih 45 km, zelo primerna pa je tudi za tek, saj ni dosti dolgih vzponov.

Čeprav to niso prave gore, je v takem vremenu, kot ga imamo zadnje dni, tudi obisk gričevja SV Slovenije pravi užitek. Svečinska pot ponuja veliko, je izredno razgledna, hoja ali tek po njej pravi blagoslov, in odlično je označena - zahvaljujoč markacistom Pd Matica Maribor. Čeprav ni krožna, se da priti brez težav do izhodišča, najlaže z malo pomoči domačinov pri izbiri najbljižje steze. Domačini so zelo prijazni, na vsaki točki z žigom so mi ponudili brezplačno pijačo, gospodinja pri Repolusku pod Plačkim vrhom pa me je celo počastila s pravkar pečenim božanskim krofom miško.
Celotna pot obsega kakih 45 km, zelo primerna pa je tudi za tek, saj ni dosti dolgih vzponov.

Danes po Svečinskih goricah po snegu,precej tudi po asfaltu,od Fifolta na Brlogo,Plački vrh ,Ciringo do Svečine.Kmalu se obeta blato saj je bilo danes zelo južno,snega pa tudi ni veliko.Gorice(vinogradi)so lahko lepi tudi pozimi. L.P.

Danes drugi del.Sneg samo še v senčnih legah, pot poteka večinoma po makadamu,zato razmočen teren ni problem...ja gremo naprej,nova pot že kliče.

Koliko ur hoda je iz železniške postaje Šentilj v Slovenskih goricah, do Plačkega vrha? Koliko pa iz železniške postaje Cirknica? Zanima me s katere železniške postaje se je bolje podati na Plački vrh? Hvala

A kdo ve? Je kakšen slovenjegoričan tukaj? Hvala

Po moje eno uro nimaš kaj hodit..... malo si vklopi geopedijo in primerjaj poti....čisto malo te stane....

Ok, hvala.

Osebno bi se podal iz Šentilja in končal v Cirknico ali pa obratno in nastal bi en ,,lep Y,, Ob poti je kar nekaj zanimivih točk...naselje Šentilj, tank ob nekdanji karavli, mejni kamni, kapelica Brloga-najvišji vrh občine Šentilj...Po Svečinski poti hodiš samo med Brlogo in stolpom na Plačkem vrhu...ostalo oziroma veliko več si na Šentiljski poti...Dobro, čas je relativen ampak, ker boš želel tudi kaj videti, fotkati bo nekaj več. Vprašanje so vlakovne zveze in morda je vseeno bolje startati v Cirknici in zaključiti v Šentilju, kjer je kaj več videti...Lp

Od Železniške postaje greš ob gl.cesti proti Avstriji za viaduktom A.C. boš opazil kažipote za gostišče Pod Brlogo ko prideš do gostišča pa je naprej markirano do Pl.Vrha.Ena ura bo dovolj.Lahko greš seveda po Šentiljski,a v tem primeru greš"okoli riti v žep".Temo Plački vrh imaš sicer na strani 2.

Včerajšni dan izbrala to pot od gostilne Fifolt pa cel krog po Svečinskih goricah. Prelepa pokrajina in zgledno označena pot. Edino žgoče sonce nama je nagajalo čez dan, da sva že skoraj obupala. Ampak vseeno vztrajala do konca

V soboto končno, prvič v Svečini v Slovenskih goricah. V teh lepih, vinorodnih krajih, sončno, prijazni ljudje, pohod ob dnevu žena...Domačije in vinogradi so vzorno urejeni. Imamo možnosti različno dolgih pohodov, mi smo tokrat prehodili ca 11 km in obiskali kar sedem domačij. Povsod so nas izredno gostoljubno sprejeli, malo smo degustirali, se družili in poklepetali. Del poti je po cesti, del med vinogradi, en del smo šli po slovenski strani in delno po avstrijski. Skoraj na vseh domačijah so nas pričakali tudi harmonikarji. Skratka lepo je med prijaznimi in sproščenimi domačini. Pri Elšniku smo imeli kosilo, enolončnica je lepo dišala, ocvrte perutničke s solato tudi. Čokoladna tortica pri zalih mladenkah čudovita. Vsega ni bilo mogoče videti, tako se nujno vrnem na Plač, razgledni stolp, pa tudi do znamenitega srčka tokrat ni šlo...Hvala moji ekipi za vztrajnost, da sem prvič pokukala v te kraje, sigurno kmalu zopet...

Nekaj utrinkov z odseka poti od Jurija do srca med vinogradi.

Lp, Tadej

Zanimiva ta pot med vinogradi. Sramota pa za kmetijo Dreisiebner, kjer moraš za ogled "srca" plačati "oglednino" in to ne malo. Se je marsikateri nalezel pobiranja raznih parkirnin in ogledov.

Tokrat sva zavila na Štajersko, točneje na Pot po Svečinskih goricah. Tu še nisva hodila, a je bila že dolgo na radarju. Nekaj zaradi zanimive dolžine, nekaj zaradi nepoznanih krajev, pa tudi na znameniti srček nisva pozabila. Dovolj razlogov torej, da sva se odpravila na dolgo vožnjo proti izhodišču .

Štartala sva v Sp. Kungoti in pričela s hojo v nasproti smeri urinega kazalca. Kakih namenskih oznak nisva opazila, le klasične planinske markacije so nama kazale pot. V pomoč nama je bil tudi digitalni zemljevid, kjer je Svečinska pot prikazana v celoti. Na nekaj mestih je bil tudi edina pomoč, saj bi brez njega zatavala v napačno smer. Ponekod markacij namreč ni ali pa so tako stare, da jih težko opaziš.

Na kmetiji Dreisiebner z znamenitim srčkom sva bila približno na polovici poti in čas je bil za pavzo. Sicer prijazna gospodinja je dobila skoraj živčni zlom, ko sem kot čistokrvni Gorenjec naredil brezplačno fotko srčka. Kljub predhodnem naročilu pijače in jedače sem bil deležen intenzivne moralke, ki sem ji pač stoično prikimaval. S to kmetijo naj vsak svojo izkušnjo sodi sam, a nama je pustila slab priokus. Popolnoma druga zgodba je bila v Svečini, kjer sva bila v vaški gostilni hitro postrežena, s prijazno besedo in nasmeškom na obrazu .

Dan je mineval in kilometri se hitro nabirali. Hodila sva po nasprotni strani doline, ki pokrajinsko morda ni tako zanimiva kot prej, a še vedno razgledna. Le asfalta je bilo že skoraj preveč in prav vesela sva bila, ko sva zagledala Sp. Kungoto. Do izhodišča je šlo takoj lažje in krog sva zaključila ravno pravi čas tik pred večerom.

Koordinate izhodišča (Sp. Kungota) : 46.6053503N, 15.6484869E

Zelo prav pride vodnik: Pot po Svečinskih goricah. V jesenskem času je ta pot čudovita.