Kozjek ( 748m ) nad Socko

Krasno, morda veš kako se reče smeri? Jih je več tle

Žal ne vem. Me je kar sram, ker sem bil namreč prvič tukaj.
Mi smo kar sledili grebenu...

res zanimivo. Poznam tole, ker sem tukaj doma, pa mi vseeno ni jasno kje je tista prva slika fotografirana, grapa?

To je najlažji dostop do prvega grebena. Vse ostalo je težje.
Uporabljajo ga alpinisti v sestopu.

tut jst ga uporabljam, zanmiv pride tale grapa na prvi sliki

26.12.2023 Kozjek
Z Zokijem se danes prvič lotiva zgoraj opisanega grebena. Parkirava ob cesti čez most ob starejši hiši. Potem, kar direkt proti grebenu - zelo strmo! Prilezeva nad grapo (Dolfijeva fot.2.) Potem ti tako nič drugega ne preostane, da do vrha slediš grebenu. Plezanje ni težavno.
Skala je bila topla, zeblo naju ni. Greben kar prehitro mine!
Nazaj se spustiva po nasprotnem grebenu, ki sva ga opazovala nasproti najinemu. Nisva vedela ali je prehoden vse do konca in se nekje na sredini pomakneva bolj v desno. Spuščanje je precej strmo ob iskanju lažjih prehodov. Kar težavno je vse do rečice Hudinje. Ob njej se pomikava po toku navzdol, kjer naju tudi zavrne. Tako se morava vrniti nazaj do mostu in potem do izhodišča po cesti Socka - Vitanje. Prehodila cck. 3,5km v 4 urah. Hitela nisva.
Vreme sončno +10C. Spotoma odkrila nekaj vhodov v votline, ki niso bile globje od 4m. V eno pa nisva zlezla, ker je bil dostop precej zahteven. Sestop je bil zahtevnejši od pristopa!!!
lp

20.3.2025 Kozjek, Kislica, Špičasti vrh
Parkiral ob cesti nasproti samotne hiše na drugi strani Hudinje. Poiskal pot, ki vodi pod steno in naprej do solnice. Tu strmo navzgor in potem v greben. Sonce je grelo skalo in med plezanjem sem razmišljal o kačah in klopih. Spotoma skoraj pohodil lepo rejenega modrasa, ki se mi je skril v skalno razpoko. Potrebno bo paziti, ker ga lahko mimogrede spregledaš. Nadaljeval sem precej bolj previdnoSe spustil z vrha Kozjeka do Strnadovih travnikov. Tu direkt navzgor in prišel na markirano malo višje. Nadaljeval nekaj časa po markirani, se kmalu naveličal. Skrenil levo v strmino in direkt do grebena. Tu se srečam z markirano. Nadaljujem po grebenu do Kislice in naprej do Špičastega vrha. Na soncu si privoščim počitek in potem po skalnatem grebenu navzdol. Ko je konec skal se spustim desno direkt navzdol. V začetku zelo strmo, dokler ne naletim na vlako. Nadaljujem po vlakah nazaj proti Strnadovim travnikom. Nekaj časa tudi po markirani. Dokler,ne najdem potko, ki me vodi do izhodišča.
V 5urah prehodil 9km. Sončno, toplo, rahel JZ veter. Torej, kače so že! Za klope še čakam rezultate. Ponavadi jih imam vsaj 50 na sezono. Torej bi bil čudež, da ga ne bi dobil. Lansko leto sem ga fasal že 20.2.2024.
lp

Lepo Zlatko!

Super ,lepo

Dejan ti, ki dobro poznaš greben boš prepoznal mesto modrasa. Za to skalo na fot. je travnata polička na kateri se greje. Zraven ima pa lepo razpoko v skali v katero potem pohiti, če ga vznemiriš. Jaz sem stopil čisto zraven njega in sem ga opazil, ko mi je zašumelo zraven noge. Je pa pravi kapitalec! Torej previdno, da ga ne pobožaš ko lezeš preko!
(Na grebenu Brezniških peči se že leta zadržujejo modrasi na delu grebena, vedno na istem mestu)
lp

V Socki + 2C in nekaj megle.
Skale grebena obsijane. Ko pridem do plezalnega dela pospravim palice in si nataknem rokavice. Pričakujem kakšenega modrasa na soncu. Lansko leto sem skoraj stopil na njega. Toplo je, vsak korak in oprijem preverjam. Točno na istem mestu kot lani ga presenetim pri sončenju. Sikajoč se umakne v raspoko in komaj še ulovim zadnji del, da ga fotografiram. Škoda, da sem bil prepočasen, on prehiter, da bi ga posnel.
Na vrhu Kozjeka 746m se ne zadržujem dolgo. Spustim se mimo cvetočega teloha do Strnadovih travnikov.Nekaj časa prečim po markirani potem strmo navzgor na greben, ki me v nekaj minutah pripelje na Špičasti vrh 960m. Privoščim si obilno malico in počitek na soncu.
Nadaljujem po grebenu do Kislice 994m in naprej do spusta. Ko pridem do vlake, ki bi me popeljala nazaj do Strnadovih travnikov se odločim za greben, ki ga opazim spodaj. Prelep spust, da bi trajal dalj časa. Obstanem na skalnih konicah, malo zapleteno zame
Desno navpičene prepadne stene, levo tako/tako ali nadaljevanje grebena, ki se precej strmooo spušča. Odločim se za levo in kakšne pol ure je precej hudo potem pa OK. Spodaj naletim na lepo vlako, ki ji sledim do glavne ceste do Vitanja ( trenutno zaprta za ves promet ). Po prazni cesti mimo Uniorja in kakšna 2 km asfalta do parkiranega avtomobila.
lp