Greben nad Begunjami - najvišji vrh Veliki Gač 1053 m

Me je objava na forumu navdihnila, da sem danes "oddelal" ta krog. Prvi del, do Vrh Velikih Gač, mi je bil fenomenalen - zelo lep greben, lepa, razgledna pot... res super. Ubral sem direkten pristop, pri čemer sem lepo vidno stezico zapustil in se premaknil levo na raz grebena takoj, ko sem bil mimo vseh večjih skokov. Tako sem šel mimo na glavo obrnjenega modrega vedro in (izgleda) bivšega razgledišča, ki pa je zaraščen.
Povratni greben (čez Čisovec, Šobrove čeri in Ukanov Štruc) me je osebno precej manj impresioniral. Ja, svet je bolj divji, ampak sam nekega presežka tam nisem videl. Ja pa definitivno bolj razburljiv kot bi bila markirana pot spodaj Sem pa na brezpotnem vzponu proti Šentanskemu vrhu naletel na zelo skoncentrirano rastišče avrikljev.

Mogoče še to, kar se lokacije Malega vrha tiče... gps mi je pokazal, da je to razgledni vrh, kjer so 3 možici gor.

2. 5....Na greben Velikih Gač smo šli iz Krpina. Tam parkirali, še malo po cesti in pri oznaki desno, za grad Kamen. Na vrh prišli na koncu grebena. Potem nadaljevali po grebenu do Maxovega bivaka. Tam smo se spustili v dolino, prečili potok Blatnica in po cesti nazaj do Krpina. Strmina huda, greben čudovit.

https://jelenkamenmajdag.blogspot.com/2025/05/greben-gac-iz-krpina.html

@Majdag: Bi prej rekel, da je "Begunjski Matterhorn" tisti skalni vrh med Malim vrhom in Vrhom Velikih Gač, ne pa Mali vrh (kot piše Justinova v omenjenem članku iz Gorenjskega glasu). Vem pa ne za ziher. Bi bilo fajn, če bi kakšen domačin potrdil.

Od Malega vrha do Malega vrha.

Danes smo gorniki prehodili dva zanimiva grebena.
Med dolino Drage in potoka Blatnice poteka ozek,malo znan greben,ki ga sestavlajo Mali vrh,Vrh Velikih Gač,Jamarski vrh in Tolsti vrh.Mali vrh predstavlja začetek grebena in leži nad gradom Kamen.
Drugi greben Brežniških peči je bolj obiskan.Nekateri deli poti so zahtevni.Izhodišče pri Krpinu v Begunjah.

Lep gorniški pozdrav.

No, pa je uspelo po 10 letih ponovno obiskati ta greben, le da tokrat v celotni dolžini, izpustila sva le Tolsti vrh, dodala pa Ovčenike, za katere sem posebno jaz močno navijala. Začetek poti sva določila že pri načrtovanju, zaključek pa do Ovčenikov ni bil povsem jasen, saj nisva vedela, ali se bova vračala nazaj in se spuščala po poti ob potočku, ali pa nadaljevala po grebenu naprej, v vsakem primeru sva morala do izhodišča pri gradu. Izbrala sva potem spust po tem grebenu, čeprav ta pot ni označena na nobenem zemljevidu, tako da nisva vedela kaj lahko sploh pričakujeva. Sprva je pot povsem jasna, malo kasneje se izgubi, potem se pa močno usmeri v desno stran na drugi greben. Je pa njena značilnost močna strmina, ki ne popusti, in ti ne dovoli nobene brezskrbnosti po poti. Tako sva krog začela in tudi zaključila po Lambergovi poti.

Pot naju je po pričakovanju razveseljevala po celi dolžini (če odmislim nesramno strmino ob spustu), predvsem zaradi enkratnih pogledov na zasnežene gore, od katerih sta najbolj izstopala Stol in Begunjščica, v daljavi pa tudi Julijci s Triglavom v ospredju. Je pa naju presenetilo kar nekaj obiska, čeprav je ta greben še pred časom veljal za samotnega in prvobitnega. Sva pa pri bivaku naletela na lastnika, ki naju je presenetil v zelo pozitivnem smislu, saj nikoli ne veš, na koga boš v takem primeru naletel.
Videla in slišala sva pa tudi motoriste v okolju Jamarskega vrha, ki so bili na teh straneh omenjeni že pred leti. To naju je pa razžalostilo!