|
| edokrnic6. 01. 2009 17:55:14 |
Do zadnjega ovinka sem kolebal med Zelenico in Hajnževim sedlom. Potem pa sem kar parkiral in šel proti planini Korošici. Najprej po cesti brez problemov. Le nekajkrat pot prekrižajo ostanki plazov. Tam je kar ledeno, pa vseeno ne bi bilo problemov, če bi malce uporabljal srenače. Ker pa sem jih imel prvič sem jih pustil na smučeh, da se malce navadiva. Malce pred planino sem zavil desno in naravnost navzgor proti sedlu (ne vem ker sem bil prvič, toda mislim da bi bilo lažje iti mimo planine). Pod vrham sedla gre smučina čez celo pobočje in tam se mi zdi kar malce nevarno. Tudi ni videti da bi kdo smučal tam. Na vrhu se še nebo odpre in me pospremi v dolino. Smučam tik ob gozdu, kjer je pršiča okoli 30 cm, idealno. Takoj, ko me odnose bolj proti sredini, pa zopet kloža. Zatorej se držim gozda. In neizmerno uživam. Na koncu zopet na cesto, tam malce trdo ampak je bilo gor prelepo, da mi me tukaj kaj motilo. Mislim, da me bodo že v nekaj dnevih zopet videli tam. http://lukazoja.blogspot.com/
| (+2) |  | |
|
|
|
|
| j.21. 01. 2018 10:46:13 |
Na Vrančku, kjer sem pustil avto, včeraj zjutraj ni bilo še nikogar. Le kak centimer debela sveža snežna odeja ni dopuščala vzpona s smučmi, zato je bilo treba peš kakih 200 višincev, do približno 1140m, kjer sem preklopil na pasjo vprego. Nadaljeval sem po širokem kolovozu proti Planini Korošica, ki ga je na enem ali dveh mestih zasul plaz, kar pa ne predstavlja hujših problemov. Pot na sedlo je mogoča po osenčenem dnu dolinice ali pa preko Korošice, kjer sem slutil sonce. Odločil sem se za slednjo, kar je imelo za posledico nekaj sto metrov včasih kar strmih prečenj, saj je (sicer markirana) pot zalita s snegom. Sedlo (mejni prehod) je bilo v senci, zato sem naredil še nekaj višincev po pobočju Košutice, kjer sem si na prijaznem soncu uredil opremo. Dol sem smučal bolj ali manj po poti pristopa, smuka po soncu mi je bolj ustrezala. V zadnjem delu pa ni šlo drugače kot po senčnih pobočjih Zajmenove peči do mesta, kjer sem si gor grede nataknil smuči. Do avta je bilo še kakšnih 20 minut hoje, ki jo je nekoliko olajšal tanek sloj svežega snega, saj je bil korak bolj mehak in so kolena manj trpela . Sneg v smučljivem delu je trd. Na Korošici ga je do vrha ograje, torej kakšen meter. Ker v zgornjem delu debelina svežega snega narase za kak centimeter ali dva je smuka vseeno prijetna. Vreme pa seveda božansko, Zelenica z obema Vrtačama, Begunjščico in Stolom so bili kot na dlani. Na sedlu sem bil čisto sam, le dol grede sem videl nekaj pohodnikov in turašev.
| (+3) |  | |
|
|
|
|
| capraibex2. 03. 2018 20:44:18 |
Danes do planine Korošica.Sledi turnih smučarjev vodijo proti Hajnževemu sedlu,sam pa sem se povzpel do koče.Potrebna je previdnost zaradi proženja plazov iz pobočij Kramarice.
| (+6) |  | |
|
|
|
|
| Tadej17. 05. 2019 07:43:11 |
Lepe slike. Za primerjavo je zgoraj objava iz leta 2017, isto 16. maja.
| (+3) |  | |
|
|
|
|
| lijaneja27. 03. 2020 21:32:43 |
Desetko in štirinajstico si pozabil podvojit (potrojit)!
| (+3) |  | |
|
|
|
|
| exwannabe27. 03. 2020 21:34:42 |
Sem že mislil, da je bil danes kozarček preveč. 
| (+3) |  | |
|
|
|
|
| ločanka27. 03. 2020 21:46:19 |
Jaz sem se pa vama nasmejala
| (+4) |  | |
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.